Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
olájšati -am dov. (ȃ)
1. narediti kaj manj neprijetno, manj hudo: olajšati komu bolečine, trpljenje; olajšati položaj brezdomcev po potresu; olajšati si bridko usodo / to bo njegovo stališče olajšalo
// narediti kaj manj naporno, težavno: olajšati prehod čez reko; udobni avtobusi so olajšali vožnjo; olajšati si delo s stroji
// narediti kaj manj zapleteno: olajšati razvoj medsebojnih odnosov; zamrzniti viruse in s tem olajšati njihovo proučevanje; z novimi predpisi olajšati uvoz sadja
2. narediti manj težko: z izločitvijo nepotrebnih predmetov so zelo olajšali nahrbtnike; olajšati si tovor
● ekspr. avto mu je kar precej olajšal denarnico zanj je potrošil precej denarja; ekspr. v temni ulici so ga olajšali za denar so mu ga vzeli, so ga oropali; ekspr. znanci so ga olajšali za nekaj steklenic vina so mu jih popili; ekspr. olajšati si dušo, srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si zmanjšati duševno bolečino
    olájšati se ekspr.
    1. rešiti se občutka krivde: s tem da je povedal resnico, se je zelo olajšal / olajšati si vest
    2. pog. opraviti potrebo: šel je za plot, da bi se olajšal / olajšati si mehur opraviti malo potrebo
    olájšan -a -o:
    olajšan velike teže; obdelava zemlje je s stroji olajšana; prisl.: olajšano vzdihniti
SSKJ²
oledenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: voda je oledenela
// prekriti se z ledom; poledeneti: cesta je oledenela; površina jezera je že oledenela
2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: koža na rokah mu je oledenela
3. ekspr. postati negiben, tog: oledeneti od groze, strahu; vztrepetal je in oledenel
// v zvezi s kri, srce začutiti velik strah, grozo: kadar me je pogledal, mi je oledenela kri; ob tem kriku mu je oledenelo srce
● ekspr. prej prijazni pogled mu je oledenel postal brezčuten, zelo hladen; ekspr. ob tej grozovitosti jim je smeh oledenel na licih izginil z lic
    oledenèl in oledenél -éla -o:
    oledeneli pogled; oledeneli vrhovi gor
SSKJ²
oledenévati -am nedov. (ẹ́) knjiž.
1. spreminjati se v led; zmrzovati: spodaj sneg že oledeneva
2. ekspr. postajati negiben, tog: oledenevati od groze, v grozi
// v zvezi s kri, srce čutiti velik strah, grozo: kri mu je oledenevala ob mislih na nevarnost
SSKJ²
omágati -am dov. (ȃ)
1. postati nesposoben opraviti, nadaljevati kako delo: začel je kopati, pa je takoj omagal; večkrat so poskušali premakniti kamen, pa so vselej omagali; omagati pri hoji, plavanju / omagati od napora, pod bremenom
// izgubiti moč, moči: delal je, dokler je mogel, zdaj pa je omagal; omagati od lakote; pren. nevihta je že omagala
2. nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: na starost so ji omagale oči; srce mu je omagalo
    omágan -a -o:
    omagan popotnik; omagan od dela; vsa omagana je sedla za mizo; prisl.: omagano se je zleknil
SSKJ²
omehčáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti, povzročiti, da postane kaj mehko, mehkejše: milnica je brado omehčala; omehčati kožo / posušeno sadje omehčati v sladki vodi
2. ekspr. povzročiti, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: omehčati koga; z lepo besedo je omehčal njeno srce; ni se dala omehčati; po dolgih prošnjah, nazadnje se je le omehčal in plačal / bolečine so omehčale njegovo voljo naredile jo manj izrazito, močno
♦ kem. omehčati vodo odstraniti iz nje kalcijeve in magnezijeve soli
    omehčáti se ekspr.
    postati manj strog, bolj mil: glas se mu je nenadoma omehčal; poteze na obrazu so se omehčale
    ●     ekspr. vozli na vrvi se še niso omehčali se še niso zrahljali
    omehčán -a -o:
    spregovoril je z omehčanim glasom; omehčana voda
    ●     sneg je bil že nekoliko omehčan se je udiral, vdajal; ekspr. po polnoči so bili že precej omehčani v nogah so bili negotovi v hoji zaradi vinjenosti
SSKJ²
omréžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. knjiž. obdati, ograditi z mrežo: omrežiti taborišče / omrežiti okno zamrežiti; nebo se je omrežilo z oblaki
2. povezati v omrežje, vzpostaviti omrežje na določenem območju: namestil je omrežno kartico in omrežil računalnik; omrežiti vsa večja mesta
3. ekspr. zvijačno pridobiti si čustveno naklonjenost, zaupanje koga: ta ženska je že marsikoga omrežila / omrežiti komu pamet, srce
4. knjiž., ekspr. povzročiti, vzbuditi v kom kaj; navdati: knjiga ga je omrežila z novimi idejami / misel na bolnega očeta ga je omrežila z žalostjo
    omréžen -a -o:
    omreženo okno
SSKJ²
omŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) knjiž.
1. nekoliko zmrzniti, navadno na površini; namrzniti: v tem mrazu so mu ušesa omrznila / tla so malo omrznila
2. postati hladen, mrzel; ohladiti se: zajtrk je omrznil; spij kavo, da ne omrzne; pren. po tem dogodku ji je srce omrznilo
● ekspr. človek mora med ljudi, sicer omrzne postane nedružaben, samotarski; ekspr. omrznilo mu je stati tam praznih rok postalo zoprno, neprijetno
    omŕznjen -a -o:
    omrznjen krompir; omrznjene noge; 
prim. omrzel
SSKJ²
onemôči -mórem dov., onemógel onemôgla (ó ọ́)
v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l izgubiti moč, moči: bolnik je v nekaj dneh onemogel; konji so mu na poti onemogli; onemoči od lakote, žalosti; na starost je zelo onemogel
// prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo; oslabeti: srce mu je onemoglo; pren., ekspr. njegova vloga v društvu je precej onemogla
    onemógel -môgla in -mógla -o
    1. deležnik od onemoči: onemogel človek; postal je onemogel; onemogel se je zgrudil na tla; duševno, telesno onemogel; onemogel od dela; onemoglo zimsko sonce
    2. ekspr. ki se ne da sproščeno izraziti: onemogel bes, srd; zajokala je v onemogli jezi; prisl.: onemoglo stokati; sam.: skrbeti za onemogle
SSKJ²
opéšati -am dov. (ẹ̑)
1. zaradi utrujenosti, velikih naporov ne moči več (hitro) hoditi, se premikati: ranjenec je opešal in so ga morali nositi; opešati od lakote; v strmem klancu so konji opešali
2. postati slab, onemogel: ni še tako star, pa je že opešal; v zadnjem letu je opešal / ekspr.: rastlina v taki zemlji opeša; nekatere sorte krompirja so opešale so se izrodile
3. nav. ekspr. izgubiti popolnost svojih značilnosti: sluh, spomin, vid mu je opešal / telesne moči so ji opešale
// nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: oči so mu opešale; med boleznijo mu je opešalo srce
4. ekspr. postati manj močen, intenziven: njena ljubezen je opešala
    opéšan -a -o:
    opešan človek; duševno opešan; opešana živina
SSKJ²
oprêsti oprêdem in oprésti oprédem dov., stil. oprèl oprêla in opréla (é; ẹ́)
1. oviti, obdati s pajčevino: pajek je opredel muho
// oviti: žico opresti z nitjo
2. ekspr. zvijačno si pridobiti zlasti čustveno naklonjenost koga: opredel jih je z razkazovanjem svoje spretnosti; tako ga je opredla, da ji izpolni vsako željo / opredla mu je srce
SSKJ²
osaméti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž.
1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami; na stara leta je mati osamela
2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel; med vojno so kmetije osamele / gozd v jeseni osami
    osamèl in osamél -éla -o
    1. deležnik od osameti: čutil se je osamelega in zapuščenega; osamela ženica; hiša je bila osamela in brez otroškega smeha; ekspr. osamelo srce
    2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste; osamljen: osamelo drevo
SSKJ²
oslabéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati slab, onemogel: v dolgi bolezni je oslabel; konji so oslabeli od lakote / rastlina v taki zemlji oslabi
2. izgubiti popolnost svojih značilnosti: napadi so oslabeli
// nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: težko hodi, ker so mu zaradi dolgega ležanja noge oslabele; oči so mu oslabele; srce oslabi / na starost vid oslabi
♦ jezikosl. samoglasnik oslabi se izgovarja manj izrazito
    oslabèl in oslabél -éla -o:
    okrevališče za oslabele otroke; biti oslabel od bolezni; po tej bolezni je vstal še bolj oslabel; našel ga je še živega, a zelo oslabelega; oslabele oči
SSKJ²
osluškováti -újem nedov. (á ȗ)
1. knjiž. poslušati: zver vohlja in osluškuje, preden pride iz brloga
2. med. preiskovati organe s poslušanjem; avskultirati: osluškovati pljuča, srce / zdravnik ga je dolgo osluškoval
SSKJ²
osŕčje -a s (ȓ)
1. predel prsnega koša pred srcem: čutiti bolečine v osrčju
// zastar. srce1: nož mu je porinil naravnost v osrčje
2. knjiž., navadno s prilastkom središče: oblikovanje mestnega osrčja; osrčje gozda, dežele / ekspr., z oslabljenim pomenom: iti v osrčje gor; življenje v osrčju narave v naravi / hiša stoji v osrčju doline sredi doline
♦ agr. srednji, najmlajši listi solate, zelja
// ekspr. notranjost, notranjščina2: iz osrčja ladje je bilo slišati glasbo / vrtati v osrčje zemlje
3. knjiž., navadno s prilastkom bistvo, jedro: miselno osrčje povesti; poseči v osrčje problema / omenjene tri pesmi so osrčje njegove pesniške zbirke
SSKJ²
osŕčnik -a m (ȓ)
anat. vrečica, ki obdaja srce: vnetje osrčnika
SSKJ²
ostrašíti -ím in ostrášiti -im dov., ostrášil (ī í; á ȃ)
1. vzbuditi strah: tako so ga ostrašili, da si ni upal nadaljevati dela; saj ne bo tako hudo, kot pravijo, ne dajte se ostrašiti
2. zastar. prestrašiti, ustrašiti: njegov divji pogled jo je ostrašil; ostrašiti otroka; tako sem se ostrašil, da mi še zdaj srce razbija
    ostrašèn -êna -o in ostrášen -a -o:
    ostrašen otrok; ostrašen zaradi njenih besed, je odnehal; pred hišo je ostrašena obstala
SSKJ²
ostrupíti -ím dov., ostrúpil (ī í)
zastar. zastrupiti: ostrupil je ustreljeno veverico za vabo lisicam / svet mu je ostrupil srce
SSKJ²
osvojíti -ím dov., osvójil (ī í)
1. z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: osvojiti sosednje dežele; Napoleon si je hotel osvojiti Evropo / osvojiti trdnjavo zavzeti / v naskoku, z naskokom osvojiti; pren. ti ljudje bodo z znanjem osvojili svet
♦ šah. osvojiti nasprotnikovega kmeta
2. ekspr. priti v težko dostopen kraj, zlasti prvi: osvojiti južni tečaj, vrh / pragozda niso mogli osvojiti
3. ekspr. pridobiti si naklonjenost, ljubezen koga: z ljubeznivim sprejemom nas je predsednik popolnoma osvojil; pevka je osvojila poslušalce; s takim ravnanjem je osvojil naša srca / osvojiti dekle; osvojil si je njeno srce
// vzbuditi pozitiven odnos do česa: novo gibanje ga je popolnoma osvojilo
4. publ. dobiti, doseči: osvojiti nagrado, pokal / osvojiti prvo mesto; osvojiti naslov državnega prvaka
5. publ. naučiti se, priučiti se: osvojiti nove besede; pes osvoji vajo; osvojiti si novo snov / naša industrija je že osvojila izdelavo teh strojev
6. publ. sprejeti: kongres je osvojil poročilo o delu; osvojiti predlog; osvojiti si načelo narodne samoodločbe
● zastar. osvojili so ga spomini na tista leta prevzeli; publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; ekspr. po enourni hoji smo osvojili Šmarno goro prišli na vrh; ekspr. na zabavi si ga je kar osvojila dosegla, da je bil samo v njeni družbi; publ. osvojiti (si) evropsko tržišče začeti prodajati svoje izdelke na evropskem tržišču; publ. osvojil si je veliko znanje pridobil
    osvojèn -êna -o:
    osvojeni pokali; osvojen je nov vrh tega pogorja; njegova zamisel je bila osvojena; osvojeno mesto
SSKJ²
oščèp -épa m (ȅ ẹ́)
zastar. tanka lesena palica z zelo ostro kovinsko konico za bojevanje; kopje: oščep ga je zadel v srce / bojni oščep
SSKJ²
ošibéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. oslabeti: ošibela je od bolezni / srce mu je ošibelo
    ošibèl in ošibél -éla -o:
    ošibele noge; ošibelo telo
Število zadetkov: 1005