Zadetki iskanja
Pleteršnik
à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.
Celotno geslo
Frazemi
Ábrahamov Frazemi s sestavino Ábrahamov:
Ábrahamov otròk, Ábrahamov ród, Ábrahamov sín, Ábrahamova hčí, Ábrahamova léta, Ábrahamovo naróčje, kot v Ábrahamovem naróčju
Ábrahamov otròk, Ábrahamov ród, Ábrahamov sín, Ábrahamova hčí, Ábrahamova léta, Ábrahamovo naróčje, kot v Ábrahamovem naróčju
SSKJ²
blagrovánje -a s (ȃ)
glagolnik od blagrovati: slišal je blagrovanje ljudi: Srečen si, da imaš tako pridne otroke
glagolnik od blagrovati: slišal je blagrovanje ljudi: Srečen si, da imaš tako pridne otroke
Pravopis
blážen -a -o; bolj ~ (ȃ) poud. biti ves ~ |zelo srečen|
bláženi -a -o (ȃ) ver. ~ Anton Martin Slomšek
bláženi -ega m, člov. (ȃ) ver. biti prištet med ~e
bláženost -i ž, pojm. (ȃ) poud. trenutki ~i |velike sreče|; ver. doseči večno ~
bláženi -a -o (ȃ) ver. ~ Anton Martin Slomšek
bláženi -ega m, člov. (ȃ) ver. biti prištet med ~e
bláženost -i ž, pojm. (ȃ) poud. trenutki ~i |velike sreče|; ver. doseči večno ~
Celotno geslo
Etimološki
blȃžen -a prid.
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
budáliti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. govoriti, ravnati nespametno: kaj budališ, še boš vesel in srečen; ne budali
ekspr. govoriti, ravnati nespametno: kaj budališ, še boš vesel in srečen; ne budali
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
čákati -am nedov., čákajte in čakájte; čákala in čakála (á ȃ)
1. biti, ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: mudi se mi, stranke me čakajo; čakal te ne bom, pohiti; pacienti čakajo zdravnika; dolgo je čakal na avtobus; čaka jo na postaji / čakati v vrsti za vstopnice
♦ lov. šel je čakat lisico
// živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: čaka ugodne prilike, ugodno priliko; čaka na odgovor; diplomiral je in zdaj čaka na službo; čaka, da bo operiran / ne čakaj na tujo pomoč ne zanašaj se, ne računaj nanjo; vsi so čakali, da bo tudi on kaj rekel; pren. prošnje čakajo na rešitev
// navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: težko čaka pomladi; komaj čakajo, da prideš; vsa v strahu čaka, kaj bo; pren. polje čaka dežja
2. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: nič ne ukrene, kar čaka; udari ga, kaj čakaš; čakati s kosilom; z otvoritvijo ceste še čakajo; dolgo čaka s plačilom / gradnja vodovoda še čaka se še ni začela
3. biti v prihodnosti namenjen, določen za koga: čakajo jih še težke naloge; ne ve, kaj ga še čaka; nič dobrega ga ne čaka; čaka jih žalostna usoda / iti moram, delo me čaka; vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; tam ga čaka sreča tam bo srečen
// biti pripravljen, gotov za koga: kosilo vas čaka na mizi; topla soba ga čaka / vlaki čakajo na odhod
4. pog. biti dolgo uporaben, užiten: zimska jabolka čakajo; ta jed ne čaka
● ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; dekle ga je čakalo se ni poročilo z drugim; to delo ne more čakati je neodložljivo; ekspr. upniki ne čakajo zahtevajo plačilo ob dogovorjenem času; ekspr. na to boš še dolgo čakal to se verjetno ne bo zgodilo; tega najbrž ne boš dosegel; pog. pri mojem bratu čakajo bratova žena je noseča; ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; preg. kdor čaka, dočaka
1. biti, ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: mudi se mi, stranke me čakajo; čakal te ne bom, pohiti; pacienti čakajo zdravnika; dolgo je čakal na avtobus; čaka jo na postaji / čakati v vrsti za vstopnice
♦ lov. šel je čakat lisico
// živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: čaka ugodne prilike, ugodno priliko; čaka na odgovor; diplomiral je in zdaj čaka na službo; čaka, da bo operiran / ne čakaj na tujo pomoč ne zanašaj se, ne računaj nanjo; vsi so čakali, da bo tudi on kaj rekel; pren. prošnje čakajo na rešitev
// navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: težko čaka pomladi; komaj čakajo, da prideš; vsa v strahu čaka, kaj bo; pren. polje čaka dežja
2. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: nič ne ukrene, kar čaka; udari ga, kaj čakaš; čakati s kosilom; z otvoritvijo ceste še čakajo; dolgo čaka s plačilom / gradnja vodovoda še čaka se še ni začela
3. biti v prihodnosti namenjen, določen za koga: čakajo jih še težke naloge; ne ve, kaj ga še čaka; nič dobrega ga ne čaka; čaka jih žalostna usoda / iti moram, delo me čaka; vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; tam ga čaka sreča tam bo srečen
// biti pripravljen, gotov za koga: kosilo vas čaka na mizi; topla soba ga čaka / vlaki čakajo na odhod
4. pog. biti dolgo uporaben, užiten: zimska jabolka čakajo; ta jed ne čaka
● ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; dekle ga je čakalo se ni poročilo z drugim; to delo ne more čakati je neodložljivo; ekspr. upniki ne čakajo zahtevajo plačilo ob dogovorjenem času; ekspr. na to boš še dolgo čakal to se verjetno ne bo zgodilo; tega najbrž ne boš dosegel; pog. pri mojem bratu čakajo bratova žena je noseča; ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; preg. kdor čaka, dočaka
- čakáje :
sedeli so po klopeh, čakaje, da pridejo na vrsto
- čakajóč -a -e:
ustavil se je, čakajoč na signal; čakajoči potniki; sam.: tudi jaz sem bil med čakajočimi;
Celotno geslo
Etimološki
čestȋtati -am dov. in nedov.
SSKJ²
čigáver -- [čigavər] zaim. (ȃ)
star. čigar, katerega2: srečen tisti, čigaver je takšno dekle
// kogar(koli): stvar ni vredna besedi, naj bo čigaver hoče
star. čigar, katerega2: srečen tisti, čigaver je takšno dekle
// kogar(koli): stvar ni vredna besedi, naj bo čigaver hoče
SSKJ²
dár -ú stil. -a m, tož. mn. stil. darí (ȃ)
1. kar je dano komu v last brez plačila: dati dar; deliti darove; dobiti, prejeti v dar od koga; prinesti v dar; lep dar / dar narave; vznes. darovi zemlje pridelki / žgalni dar v različnih religijah pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu
// nav. mn., star. daritev, darovanje: Dari opravit bog'nji po navadi prinese Črtomira lahka ladja (F. Prešeren)
2. posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: za to nimam pravega daru; ima poseben dar za glasbo, za jezike / imela sta različne naravne darove; kritični, pesniški dar; dar opazovanja / imeti dar govora biti dober govornik
● star. utrujen je bil in dišal mu je božji dar vino; jed; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; star. prositi za božji dar za miloščino; knjiž. danajski dar ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom; iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti
1. kar je dano komu v last brez plačila: dati dar; deliti darove; dobiti, prejeti v dar od koga; prinesti v dar; lep dar / dar narave; vznes. darovi zemlje pridelki / žgalni dar v različnih religijah pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu
// nav. mn., star. daritev, darovanje: Dari opravit bog'nji po navadi prinese Črtomira lahka ladja (F. Prešeren)
2. posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: za to nimam pravega daru; ima poseben dar za glasbo, za jezike / imela sta različne naravne darove; kritični, pesniški dar; dar opazovanja / imeti dar govora biti dober govornik
● star. utrujen je bil in dišal mu je božji dar vino; jed; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; star. prositi za božji dar za miloščino; knjiž. danajski dar ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom; iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti
Celotno geslo
eSSKJ16
dar -u samostalnik moškega spola
1. kar kdo dobi/dobiva v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darilo, dar
1.1 kar kdo dobi/dobiva zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.2 kar se da/daje komu za hitrejše, ugodnejše, večkrat nezakonito dejanje ali ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: podkupnina
2. v judovstvu kar se podeli/podeljuje oz. da/daje Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnja, zaobljuba ali zahvala; SODOBNA USTREZNICA: daritev, daritveni dar
2.1 v krščanstvu Jezus Kristus kot žrtveno jagnje, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu
3. kar dobi kdo od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: dar
3.1 navadno s prilastkom prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent
3.2 protestansko, navadno v zvezi z božji kar je podarjeno od Boga za odrešitev človeštva
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
TERMINOLOGIJA: dar/darovi (Svetega) duha
SSKJ²
dekór -a in -ja m (ọ̑)
1. celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: barve izložbenega dekora; ločevanje dekora od arhitekture; nagrada za najlepši dekor / prikupen dekor za na mizo / ekspr. film je poln operetnega dekora
2. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: filmski, gledališki, odrski dekor; film je posnet na ulicah, brez ateljejskega dekora
3. knjiž. ugled, čast, dostojanstvo: njun zakon ni bil srečen, a varovala sta dekor
1. celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: barve izložbenega dekora; ločevanje dekora od arhitekture; nagrada za najlepši dekor / prikupen dekor za na mizo / ekspr. film je poln operetnega dekora
2. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: filmski, gledališki, odrski dekor; film je posnet na ulicah, brez ateljejskega dekora
3. knjiž. ugled, čast, dostojanstvo: njun zakon ni bil srečen, a varovala sta dekor
SSKJ²
devêti -a -o štev. (é)
ki v zapovrstju ustreza številu devet: deveti [9.] februar; bil je deveti otrok v družini; ob deveti (uri) 9h21h; v deveto leto gre / deveti del celote
● ekspr. dekleta so mu deveta briga prav nič se ne zmeni zanje; deveta dežela v pravljicah daljna dežela; dežela, v kateri se človeku zelo dobro godi; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih nebesih zelo srečen; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano
ki v zapovrstju ustreza številu devet: deveti [9.] februar; bil je deveti otrok v družini; ob deveti (uri) 9h21h; v deveto leto gre / deveti del celote
● ekspr. dekleta so mu deveta briga prav nič se ne zmeni zanje; deveta dežela v pravljicah daljna dežela; dežela, v kateri se človeku zelo dobro godi; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih nebesih zelo srečen; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano
Pravopis
devêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ maj ‹9.›; ~ otrok v družini; ob ~i uri |ob 9. uri; ob 9h; ob 9.00; ob 21. uri; ob 21h; ob 21.00|; ~ del celote devetina; poud.: biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; Dober glas seže v ~o vas |daleč|
devêti -ega m, člov. (é) biti sam proti ~im; nečlov. oditi 5. ~ega ‹9.› |5. septembra|
devêta -e ž, rod. mn. -ih (é) priti po ~i |po 9. uri; po 21. uri|
v devêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti že ~ ~ devetič
devêti -ega m, člov. (é) biti sam proti ~im; nečlov. oditi 5. ~ega ‹9.› |5. septembra|
devêta -e ž, rod. mn. -ih (é) priti po ~i |po 9. uri; po 21. uri|
v devêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti že ~ ~ devetič
Celotno geslo
Frazemi
dolína Frazemi s sestavino dolína:
čez hríbe in dolíne, dolína sólz, sólzna dolína, zapustíti dolíno sólz
čez hríbe in dolíne, dolína sólz, sólzna dolína, zapustíti dolíno sólz
Jezikovna
Določna/nedoločna oblika pridevnika »srečen«
Sem v dilemi, ki je ne znam razrešiti niti s pomočjo podobnih vprašanj na tem portalu. Kako je prav: danes je moj srečen dan ali danes je moj srečni dan? Poved ni vzeta iz konteksta, gre za napis, ki bi lahko krasil skodelico, pisarniške pripomočke, plakat itd.
SSKJ²
dopovédati -povém dov. (ẹ́)
1. s pripovedovanjem pojasniti: opisovala ga je, a ni mogla dopovedati, kakšen je; dolgo traja, preden otroku vse dopoveš / dopovej ji zlepa, da bo morala oditi / ekspr. ni mogel dopovedati, kako je srečen; ne morem dopovedati, kako sem se prestrašila povedati, izraziti
// z utemeljevanjem, s pojasnjevanjem doseči pri kom, da sprejme kako mnenje, nasvet: dopovej to trmoglavcu, če moreš! nič si ne da dopovedati; daj si vendar dopovedati / skušala si je dopovedati, da ni nikogar
2. zastar. končati pripovedovanje: potrpi, naj dopove
1. s pripovedovanjem pojasniti: opisovala ga je, a ni mogla dopovedati, kakšen je; dolgo traja, preden otroku vse dopoveš / dopovej ji zlepa, da bo morala oditi / ekspr. ni mogel dopovedati, kako je srečen; ne morem dopovedati, kako sem se prestrašila povedati, izraziti
// z utemeljevanjem, s pojasnjevanjem doseči pri kom, da sprejme kako mnenje, nasvet: dopovej to trmoglavcu, če moreš! nič si ne da dopovedati; daj si vendar dopovedati / skušala si je dopovedati, da ni nikogar
2. zastar. končati pripovedovanje: potrpi, naj dopove
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 183
Dostopnost