Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

bíser bísera samostalnik moškega spola [bíser]
    1. okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit
      1.1. manj formalno nakit iz te tvorbe
      1.2. kar spominja na tako tvorbo
    2. ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biserček
      2.1. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, nadarjenosti; SINONIMI: ekspresivno biserček
    3. ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biserček
STALNE ZVEZE: ohridski biser
FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...
SSKJ²
bíser -a m (ȋ)
1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose
 
bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti
// biseru podoben izdelek: stekleni biseri
2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature
♦ 
agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin
krvomóčnica krvomóčnice samostalnik ženskega spola [kərvomóčnica]
    1. dlakava rastlina z zvezdastimi cvetovi bele, rožnate, vijoličaste ali modre barve in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Geranium
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: korenikasta krvomočnica, srebrna krvomočnica, travniška krvomočnica
ETIMOLOGIJA: kri + moč
SSKJ²
óhridski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Ohrid: ohridsko turistično območje
 
obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin; zool. ohridska postrv
Celotno geslo Etimološki
plȃtina1 -e ž
Celotno geslo Vezljivostni NG
síj-asamostalnik moškega spola
  1. območje razpršene svetlobe
    • sij česa
    • , sij okoli/okrog česa/koga
  2. lesk
    • sij česa/koga
    • , sij v/na čem, kje
SSKJ²
srébrc -a m (ẹ̑)
vet. žival s srebrnkasto dlako, zlasti kunec: gojiti srebrce in činčile
Pravopis
srébrc -a m s -em živ. (ẹ̑) |žival s srebrnkasto dlako|
SSKJ²
srebríkati se -am se nedov. (ī)
knjiž. srebrnkasto se odražati, kazati: jezero se srebrika; nad dolino se je srebrikala megla
Pravopis
srebríkati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; srebríkanje (í; ȋ) poud. Jezero se ~a |se srebrnkasto odraža, kaže|
SSKJ²
srebŕnkast -a -o prid. (ȓ)
ki ni popolnoma srebrn: srebrnkast pas za obleko / ekspr. srebrnkasti prameni las sivkasti; srebrnkasta svetloba
    srebŕnkasto prisl.:
    srebrnkasto se lesketati; srebrnkasto bela megla
Pravopis
srebŕnkasto nač. prisl. (ȓ) ~ se lesketati; ~ bel
šnávcer šnávcerja samostalnik moškega spola [šnáu̯cer]
    pes črne ali srebrnkasto sive barve, s podolgovato glavo in daljšo dlako na glavi, ki spominja na brado, brke in obrvi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Schnauzer, iz Schnauze ‛smrček, gobec’ v pog. pomenu ‛brki’, zaradi izrazitih brk in brade, značilnih za to pasmo - več ...
Število zadetkov: 13