Zadetki iskanja
Prekmurski
Pleteršnik
dóba, f. 1) eine irgendwie bestimmte Zeit: die rechte Zeit, Mur.; za dobe, v dobi, ob dobi, zur rechten Zeit, Cig.; (prim. prevdobi, zufrüh, Met.-Mik.;) k dobi, zu rechter Zeit, C.; — die Frist, Cig., Jan., C.; plačilna d., die Verfallszeit, Cig.; — der Zeitraum, die Periode; zlata d., die goldene Zeit; junaška d., das Heldenzeitalter; prehodna d., die Uebergangsperiode, nk.; jesenska d., die Herbstzeit; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.); — die Phase, Jan.; — die Altersperiode, das Alter: v najlepši dobi, in den besten Jahren, Cig.; človek srednje dobe, ein Mensch von mittleren Jahren, Levst. (Rok.); on je moje dobe = on je moj vrstnik, er ist mein Altersgenosse, Cig., C.; v dobo priti, zu Jahren kommen, Svet. (Rok.); v dobi biti, betagt sein, C.; — die Zeit: do sih dob, bisher, do se dobe, C., Kor.-Jarn. (Rok.); do te dobe, bisher, ogr.-C.; (= tudi: bis hieher, C., pri Mariboru-Kres); po tej dobi, fürderhin, Meg.; o sej dobi, (osedobi), Navr. (Let.); katero dobo, zu welcher Zeit? Cig.; katere dobe, bisweilen, Guts.; do katerih dob, bis wann? (tudi: wie weit?) C.; v vsako dobo, zu jeder Zeit (= v jutro, o poldne, zvečer), ogr.-C.; — 2) die Art und Weise, ogr.-C.; na to dobo, pri taki dobi, auf diese Art, pri sredni dobi, mittelmäßig, C.; srednjo dobo, so, so, Guts.; v eno dobo, immer gleichmäßig, C.; človek svoje dobe, ein eigenthümlicher Mensch, C.; — prim. dob, f. 2).
Pleteršnik
dobrọ̑ta, f. 1) die Güte, die gute Qualität, die Trefflichkeit; mlečna d., Nov.; imeti to posebno dobroto, diesen Vorzug haben, Cig.; srednje dobrote, ziemlich gut, Cig.; — 2) die Herzensgüte: sama d. ga je, er ist die Güte selbst; z dobroto pri njem nič ne opraviš, mit Güte richtet man bei ihm nichts aus; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim predober, njemu se dostikrat samemu slabo godi, Npreg.; — za dobroto, als Provision, Dol.; — 3) etwas Gutes: = das Wohl, V.-Cig.; — das Glück: ali misliš, da je to taka dobrota, biti za župana? jvzhŠt.; das Gut, Kast.; dobrot vam bodi! Met.; vse dobrote komu moliti, jemandem alles Gute wünschen, Krelj; posvetne dobrote, die Erdengüter, C.; imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; der Vortheil, Cig.; obče bolnice uživajo to dobroto, da ... Levst. (Nauk); tudi to ima svojo dobroto, auch dies hat sein Gutes, Levst. (Beč.); — die Wohlthat; dobrote, ki smo jih od Boga prejeli; marsikako dobroto mi je storil (izkazal), er hat mir so manche Wohlthat erwiesen; živeti na dobroti, von den Wohlthaten anderer leben, Levst. (Zb. sp.); — eine gute Sache: na mizo natovoriti vsakovrstnih dobrot, LjZv.
Prekmurski
drvó tudi drvóu -á s drevo: Sliva je drvo srednje visikosti AI 1878, 45; Golob se szpát szeo na drvô AIN 1876, 63; liki dobro rodno drvou, raſztés ino czvetés KŠ 1754, 12 b; Csi drvou ſzpádne kpodnévi ali kponoucsi KŠ 1754, 146
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Prekmurski
krížov -a -o prid. križev: Križovo drevo ali akacija je srednje drevo AI 1878, 46; Za szajenyé szadik kri'zovo drevje prilicsno szaditi AIP 1876, br. 10, 8
Pleteršnik
Svetokriški
matutinum m jutranja molitev: Mashniki ſo Matutinum tož. ed. molili (III, 288) ← clat. matutinum iz srednje oblike od lat. mātūtīnus ‛jutranji’
Pleteršnik
rásti, rástem, vb. impf. wachsen; drevo počasi raste; — zunehmen; dan, mesec raste; mraz raste; steigen: voda raste; — srednje je rasel, er ist von mittlerer Größe, LjZv.; (nav. lepo raščen, schön gewachsen); — in Aufregung gerathen: le z lepo, le nikar precej rasti! Glas.; — rastoč, steigend (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — (praes. rasem, Gor.).
Pleteršnik
sklȃdba, f. 1) das Zusammenfügen: skladba slovenskih besedi v stavek, Levst. (Zb. sp.); s. (besed), die Wortfügung, Jan.; — = zlaganje, die Composition (gramm.), Cig. (T.); — 2) die Schichte: nižje in srednje skladbe društva, Zora; — 3) der Tonsatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Composition, das Tonwerk, Jan., C., nk.
Prekmurski
spodòben -bna -o prid.
1. podoben: Hasnló; szpodoben -a -o KOJ 1833, 159; Bober. V velkoči je srednje velkočemi psovi spodoben AI 1878, 13; Divja koza je spodobna k domáčoj kozi AI 1878, 16; Ar ſzi ti náj vékse dobro, komi nikaj nej ſzpodobno KM 1783, 262; niti ga za tebom nebode k-tebi ſzpodobnoga KM 1796, 66; nego ka vu znánoſzti bodta Bougi ſzpodobna KM 1796, 7; nego ſzkusanoga vu vſzei knám ſzpodobnim KŠ 1754, 101
2. primeren, pripraven: hráni me kmeni ſzpodobnov hránov KŠ 1754, 222; niſcse, ki rokou ſzvojo na plüg vr'ze, je nej ſzpodoben k-králeſztvi Bo'zemi KŠ 1771, 201; Zdâ je to vrêmen pripravno, I na pokôro szpodobno BKM 1789, 3; vcsini tebé popolnoga Bo'zega csloveka i na vſze dobro delo ſzpodobnoga KŠ 1771, A8b; Pouleg niſteri ſzem ſzpodobni molitev KŠ 1754, 2a; ino tak ſzta náſz ſzpodobne pa na hüdo, vcsinila KŠ 1754, 96; Na dobro ſzpodobne náſz Boug csini KŠ 1771, 532; zvacsinsztvo, szem szpodobnimi prilikami SIZ 1807, 1
spodòbnejši -a -e
1. podobnejši: i k-nebeſzkim ſzvéczom ſzpodobnejsi poſztánes BKM 1789, 8; Med vsemi stvári so opice človeki najspodobnejši AI 1878, 6
2. primernejši, pripravnejši: csi eden dén od drügoga za vékse má i ſzpodobnejsega na kákso Bo'zo ſzlü'zbo dr'zi KŠ 1754, 10; Naj bomo ſzpodobnejſi na poſzlüsanye Bo'ze ſz. rejcſi KŠ 1754, 211; Tak bodte ſzpodobnejsi na Bo'zo ſzlü'zbo BKM 1789, 6b
1. podoben: Hasnló; szpodoben -a -o KOJ 1833, 159; Bober. V velkoči je srednje velkočemi psovi spodoben AI 1878, 13; Divja koza je spodobna k domáčoj kozi AI 1878, 16; Ar ſzi ti náj vékse dobro, komi nikaj nej ſzpodobno KM 1783, 262; niti ga za tebom nebode k-tebi ſzpodobnoga KM 1796, 66; nego ka vu znánoſzti bodta Bougi ſzpodobna KM 1796, 7; nego ſzkusanoga vu vſzei knám ſzpodobnim KŠ 1754, 101
2. primeren, pripraven: hráni me kmeni ſzpodobnov hránov KŠ 1754, 222; niſcse, ki rokou ſzvojo na plüg vr'ze, je nej ſzpodoben k-králeſztvi Bo'zemi KŠ 1771, 201; Zdâ je to vrêmen pripravno, I na pokôro szpodobno BKM 1789, 3; vcsini tebé popolnoga Bo'zega csloveka i na vſze dobro delo ſzpodobnoga KŠ 1771, A8b; Pouleg niſteri ſzem ſzpodobni molitev KŠ 1754, 2a; ino tak ſzta náſz ſzpodobne pa na hüdo, vcsinila KŠ 1754, 96; Na dobro ſzpodobne náſz Boug csini KŠ 1771, 532; zvacsinsztvo, szem szpodobnimi prilikami SIZ 1807, 1
spodòbnejši -a -e
1. podobnejši: i k-nebeſzkim ſzvéczom ſzpodobnejsi poſztánes BKM 1789, 8; Med vsemi stvári so opice človeki najspodobnejši AI 1878, 6
2. primernejši, pripravnejši: csi eden dén od drügoga za vékse má i ſzpodobnejsega na kákso Bo'zo ſzlü'zbo dr'zi KŠ 1754, 10; Naj bomo ſzpodobnejſi na poſzlüsanye Bo'ze ſz. rejcſi KŠ 1754, 211; Tak bodte ſzpodobnejsi na Bo'zo ſzlü'zbo BKM 1789, 6b
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
srednje sam., F3, medium, -ÿ, tú ſrédnîe, ſreidoſt, ſréda; modiolus, -li, tú ſreidnîe v'kolleſſi, tú peiſtu; umbo, -onis, tú ſreidnîe v'eni tarzhi, ali ṡhziti
Pleteršnik
srẹ̑dnji, adj. in der Mitte sich befindend, der mittlere, Mittel-; srednja vrsta; srednje bruno; s. prst, der Mittelfinger; srednja šola, die Mittelschule; srednji vek, das Mittelalter, nk.; srednji spol, das sächliche Geschlecht (gramm.); srednja pot, najboljša pot; srednja ladja, das Mittel- oder Hauptschiff (arch.), Cig. (T.); srednji pojem, der Mittelbegriff (phil.), Cig. (T.); — durchschnittlich; srednja cena, der Durchschnittspreis; srednje število, die Durchschnittszahl, Cig. (T.); srednja brzina, die Normalgeschwindigkeit, Cig. (T.); — von mittlerer Quantität oder Qualität; srednja letina, mittelmäßige Jahresfechsung; srednje velikosti, von mittlerer Größe; srednje velik, mittelgroß; — s. spol, das sächliche Geschlecht (gramm.); — indifferent (phys.), Cig. (T.), (rus.).
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
starovíčən, -čna, adj. = starikav, Mur., Cig., vzhŠt.; Č. je srednje postave in bolj starovičen mož, Glas.
Prekmurski
vìsikost tudi vìsokost -i ž
1. višina, visokost: ár je viſzokoſzti mále bio KŠ 1771, 234; z viszikoszti doli govorijo TA 1848, 58; Sliva je drvo srednje visikosti AI 1878, 45; Sto more djáti kviſzokoſzti ſzvojoj eden lakét KŠ 1771, 212; Szkim rüſimo vſzo viſzokoſzt AI 1878, 545; na viszikoszt mojo posztávi mené TA 1848, 14
2. vzvišenost: Ali da náſz je prigledno, Szvetli zhod zviſzikoſzti BKM 1789, 59; vu szvojoj nezgovornoj viszikoszti miszlécs KOJ 1848, 119; záto sze pá vu viszikoszti szká'zi TA 1848, 6; I, naj ſze zviſzokoſztyov oznanoſzti ne zviſzim KŠ 1771, 550
1. višina, visokost: ár je viſzokoſzti mále bio KŠ 1771, 234; z viszikoszti doli govorijo TA 1848, 58; Sliva je drvo srednje visikosti AI 1878, 45; Sto more djáti kviſzokoſzti ſzvojoj eden lakét KŠ 1771, 212; Szkim rüſimo vſzo viſzokoſzt AI 1878, 545; na viszikoszt mojo posztávi mené TA 1848, 14
2. vzvišenost: Ali da náſz je prigledno, Szvetli zhod zviſzikoſzti BKM 1789, 59; vu szvojoj nezgovornoj viszikoszti miszlécs KOJ 1848, 119; záto sze pá vu viszikoszti szká'zi TA 1848, 6; I, naj ſze zviſzokoſztyov oznanoſzti ne zviſzim KŠ 1771, 550
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost