Podjetje z majhno tržno kapitalizacijo, podjetje s srednjo tržno kapitalizacijo, podjetje z veliko tržno kapitalizacijo
Na vas se obračam z vprašanjem po najboljših slovenskih ustreznicah za angleška termina small-cap company in mid-cap company . Prvi označuje podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma manjšo od 2 milijard ameriških dolarjev, drugi pa podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma od 2 do 10 milijard ameriških dolarjev (znesek v milijardah lahko odstopa od države do države). V slovenskem prostoru že obstaja nekaj možnosti, in sicer podjetje z majhno tržno kapitalizacijo in podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo , pa tudi majhno podjetje in srednje veliko podjetje . 55. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) govori o mikro družbah , majhnih družbah , srednjih družbah in velikih družbah . Pri tem bi opozorila predvsem, da bi morali v skladu z ZGD govoriti o (gospodarskih) družbah in ne podjetjih , določiti pa bi bilo treba tudi rabo pridevnika mali/majhen – menim, da bi bila primernejša oblika določna, tj. malo (podjetje), ker gre za vrsto podjetja in ne za kakovost.
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
DNK
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.
Terminološka
Upor
V učbenikih za fiziko vlada zmešnjava pri poimenovanju elektronskega predmeta, ki se v električnem krogu upira prehodu električnega toka in tako zagotavlja električno upornost. Različni avtorji uporabljajo dve poimenovanji, in sicer upor ter upornik . Samostojni delovni zvezek za osnovno šolo Fizika 9 (Mladinska knjiga) avtorjev Saše Žigon, Matjaža Pintariča in Andreje Jagodič uporablja poimenovanje upornik , Trojezični elektrotehniški slovar (Tehniška založba Slovenije) pa uporablja za angleški termin resistor ustreznik upor in ne upornik . V SSKJ2 razlaga 5. pomena pri iztočnici upor opisuje 'predmet, pri katerem se izkorišča predvsem njegova električna upornost', pri uporniku pa ni terminološkega opisa. Zanima me vaše mnenje.
V učbenikih za fiziko vlada zmešnjava pri poimenovanju elektronskega predmeta, ki se v električnem krogu upira prehodu električnega toka in tako zagotavlja električno upornost. Različni avtorji uporabljajo dve poimenovanji, in sicer upor ter upornik . Samostojni delovni zvezek za osnovno šolo Fizika 9 (Mladinska knjiga) avtorjev Saše Žigon, Matjaža Pintariča in Andreje Jagodič uporablja poimenovanje upornik , Trojezični elektrotehniški slovar (Tehniška založba Slovenije) pa uporablja za angleški termin resistor ustreznik upor in ne upornik . V SSKJ2 razlaga 5. pomena pri iztočnici upor opisuje 'predmet, pri katerem se izkorišča predvsem njegova električna upornost', pri uporniku pa ni terminološkega opisa. Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Žive morske mene, mrtve morske mene
Pri projektu se ukvarjamo z določanjem hidrografske ničle, tj. ravni, od katere se na pomorskih kartah vrisujejo globine morja. Srednja morska gladina je odvisna od plimovanja, tj. pojava izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih. Ekstrema se imenujeta plima in oseka in sta odvisna od medsebojnega položaja Zemlje, Sonca in Lune. Višina plime in oseke se spreminja glede na povprečno gladino. Okoli mlaja in ščipa, ko so Sonce, Luna in Zemlja v liniji, se vpliva Sonca in Lune seštejeta tako, da je amplituda večja. Ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in se Sonce in Luna nahajata eden nasproti drugemu pod kotom 90°, vpliv Sonca zmanjšuje vpliv Lune, zato nastanejo najmanjše amplitude. Pri računanju srednje morske gladine se morajo izračunati tudi večletna povprečja ob teh posebnih položajih Sonca in Lune. V nekem slovenskem srednješolskem učbeniku smo našli opisni poimenovanji povprečna vrednost plim/osek ob prvem in zadnjem krajcu ter povprečna vrednost plim/osek ob polni in prazni luni , na slovenskih pomorskih kartah, v vodnikih in strokovni literaturi pa se uporabljata termina žive morske mene (obdobje, ko je Luna v mlaju in ščipu in so amplitude plimovanja največje) in mrtve morske mene (obdobje, ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in so amplitude plimovanja najmanjše). Menim, da sta termina žive morske mene in mrtve morske mene prevzeta iz hrvaščine, saj se je v prejšnji državi do leta 1991 s to tematiko ukvarjal Hidrografski inštitut iz Splita. Zanima nas, ali ste ta termina zasledili tudi v slovenskem jeziku oz. ali sta po vašem mnenju ustrezna.
Pri projektu se ukvarjamo z določanjem hidrografske ničle, tj. ravni, od katere se na pomorskih kartah vrisujejo globine morja. Srednja morska gladina je odvisna od plimovanja, tj. pojava izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih. Ekstrema se imenujeta plima in oseka in sta odvisna od medsebojnega položaja Zemlje, Sonca in Lune. Višina plime in oseke se spreminja glede na povprečno gladino. Okoli mlaja in ščipa, ko so Sonce, Luna in Zemlja v liniji, se vpliva Sonca in Lune seštejeta tako, da je amplituda večja. Ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in se Sonce in Luna nahajata eden nasproti drugemu pod kotom 90°, vpliv Sonca zmanjšuje vpliv Lune, zato nastanejo najmanjše amplitude. Pri računanju srednje morske gladine se morajo izračunati tudi večletna povprečja ob teh posebnih položajih Sonca in Lune. V nekem slovenskem srednješolskem učbeniku smo našli opisni poimenovanji povprečna vrednost plim/osek ob prvem in zadnjem krajcu ter povprečna vrednost plim/osek ob polni in prazni luni , na slovenskih pomorskih kartah, v vodnikih in strokovni literaturi pa se uporabljata termina žive morske mene (obdobje, ko je Luna v mlaju in ščipu in so amplitude plimovanja največje) in mrtve morske mene (obdobje, ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in so amplitude plimovanja najmanjše). Menim, da sta termina žive morske mene in mrtve morske mene prevzeta iz hrvaščine, saj se je v prejšnji državi do leta 1991 s to tematiko ukvarjal Hidrografski inštitut iz Splita. Zanima nas, ali ste ta termina zasledili tudi v slovenskem jeziku oz. ali sta po vašem mnenju ustrezna.
Število zadetkov: 4
Dostopnost