razkuževánje -a s (ȃ)
glagolnik od razkuževati: razkuževanje obleke, rok; sredstvo za razkuževanje
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
razmaščeválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se odstranjuje mast, maščoba iz česa: razmaščevalno sredstvo
s katerim se odstranjuje mast, maščoba iz česa: razmaščevalno sredstvo
SSKJ²
SSKJ²
razstrelílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razstrelitev, razstreljevanje: razstrelilna snov; razstrelilno sredstvo / vrtanje razstrelilnih lukenj / napredovanje razstrelilne tehnike
nanašajoč se na razstrelitev, razstreljevanje: razstrelilna snov; razstrelilno sredstvo / vrtanje razstrelilnih lukenj / napredovanje razstrelilne tehnike
SSKJ²
rdečênje -a s (é)
glagolnik od rdečiti ali rdečeti: sredstvo za rdečenje / rdečenje dozorevajočega sadja
glagolnik od rdečiti ali rdečeti: sredstvo za rdečenje / rdečenje dozorevajočega sadja
SSKJ²
regionálec -lca m (ȃ)
1. prebivalec določene regije: vlada se je odločila bolj prisluhniti lokalcem in regionalcem
// kdor si prizadeva za koristi, uveljavitev določene regije: regionalci nočejo slepo sledili navodilom iz prestolnice; dejavnost regionalcev; položaj regionalcev v pogajanjih za državna sredstva
2. organizacija, podjetje, ki deluje predvsem v določeni regiji, na omejenem območju: letalski prevoznik je ostal regionalec; trg regionalcev / izhajanje regionalca regionalnega časopisa
// prevozno sredstvo, ki je namenjeno povezovanju predvsem določenih regij, omejenih območij: tudi tuji turisti pogosto uporabljajo regionalce; 100-sedežni regionalec / serija letal regionalcev
1. prebivalec določene regije: vlada se je odločila bolj prisluhniti lokalcem in regionalcem
// kdor si prizadeva za koristi, uveljavitev določene regije: regionalci nočejo slepo sledili navodilom iz prestolnice; dejavnost regionalcev; položaj regionalcev v pogajanjih za državna sredstva
2. organizacija, podjetje, ki deluje predvsem v določeni regiji, na omejenem območju: letalski prevoznik je ostal regionalec; trg regionalcev / izhajanje regionalca regionalnega časopisa
// prevozno sredstvo, ki je namenjeno povezovanju predvsem določenih regij, omejenih območij: tudi tuji turisti pogosto uporabljajo regionalce; 100-sedežni regionalec / serija letal regionalcev
SSKJ²
rehidrácijski tudi rehidracíjski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na rehidracijo: rehidracijski prašek, pripravek; rehidracijska raztopina, tekočina; peroralna rehidracijska sol; rehidracijsko sredstvo / rehidracijsko zdravljenje
nanašajoč se na rehidracijo: rehidracijski prašek, pripravek; rehidracijska raztopina, tekočina; peroralna rehidracijska sol; rehidracijsko sredstvo / rehidracijsko zdravljenje
SSKJ²
rezêrva -e ž (ȇ)
1. kar se hrani za posebne namene, potrebe: načeti, porabiti rezervo; denarne rezerve; materialne rezerve; imeti rezerve goriva, živil / za rezervo si je kupil več svinčnikov; imeti kaj v rezervi
2. nav. mn. kar je kje ali ostane kje po izkoriščanju: izrabljati rezerve rud; odkrivati nove rezerve surovin; svetovne rezerve bakra; pren. pošle so mu še zadnje rezerve moči
// publ. možnost, sredstvo za razvoj kake dejavnosti, ki še ni bilo izrabljeno, izkoriščeno: odkrivanje rezerv v gospodarstvu / inovatorstvo je velika rezerva za povečanje produktivnosti
3. voj. skupina vojakov, vojaških enot za bojno črto, ki se ob potrebi udeleži boja: obnoviti rezerve; poslali so ga s fronte v rezervo; bataljonska rezerva / četa je ostala v rezervi
4. šport. igralec, tekmovalec, ki se po potrebi udeleži igre, tekmovanja: v šahovski ekipi so štirje igralci in dve rezervi
5. knjiž. pomislek, pridržek: imeti, izraziti rezerve ob čem, pri čem / brez rezerve kaj podpirati, potrditi; sprejeti kaj z rezervo
6. knjiž. zadržanost, nedostopnost: znebil se je svoje rezerve in odšel na izlet
● knjiž. te podatke je treba jemati z rezervo ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; železna rezerva kar je namenjeno za uporabo v izrednih okoliščinah
♦ ekon. notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; obvezna rezerva z zakonom določena količina finančnih sredstev za kritje večjih nepredvidenih obveznosti; skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov
1. kar se hrani za posebne namene, potrebe: načeti, porabiti rezervo; denarne rezerve; materialne rezerve; imeti rezerve goriva, živil / za rezervo si je kupil več svinčnikov; imeti kaj v rezervi
2. nav. mn. kar je kje ali ostane kje po izkoriščanju: izrabljati rezerve rud; odkrivati nove rezerve surovin; svetovne rezerve bakra; pren. pošle so mu še zadnje rezerve moči
// publ. možnost, sredstvo za razvoj kake dejavnosti, ki še ni bilo izrabljeno, izkoriščeno: odkrivanje rezerv v gospodarstvu / inovatorstvo je velika rezerva za povečanje produktivnosti
3. voj. skupina vojakov, vojaških enot za bojno črto, ki se ob potrebi udeleži boja: obnoviti rezerve; poslali so ga s fronte v rezervo; bataljonska rezerva / četa je ostala v rezervi
4. šport. igralec, tekmovalec, ki se po potrebi udeleži igre, tekmovanja: v šahovski ekipi so štirje igralci in dve rezervi
5. knjiž. pomislek, pridržek: imeti, izraziti rezerve ob čem, pri čem / brez rezerve kaj podpirati, potrditi; sprejeti kaj z rezervo
6. knjiž. zadržanost, nedostopnost: znebil se je svoje rezerve in odšel na izlet
● knjiž. te podatke je treba jemati z rezervo ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; železna rezerva kar je namenjeno za uporabo v izrednih okoliščinah
♦ ekon. notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; obvezna rezerva z zakonom določena količina finančnih sredstev za kritje večjih nepredvidenih obveznosti; skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov
SSKJ²
sámonamèn -éna m (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́)
knjiž. dejstvo, da je kaj sámo sebi namen: ta dejavnost ni samonamen, ampak le sredstvo / v samonamen umetnosti ni verjel / samonamen pesništva je notranja izpoved
knjiž. dejstvo, da je kaj sámo sebi namen: ta dejavnost ni samonamen, ampak le sredstvo / v samonamen umetnosti ni verjel / samonamen pesništva je notranja izpoved
SSKJ²
sámoobrámben -bna -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na samoobrambo: samoobrambno sredstvo / samoobrambni nagon / samoobrambne pravice
nanašajoč se na samoobrambo: samoobrambno sredstvo / samoobrambni nagon / samoobrambne pravice
SSKJ²
sámospoznánje -a s (ȃ-ȃ)
spoznanje samega sebe: samospoznanje je dvignilo njegovo samozavest; zunanji svet mu je le sredstvo za globlje samospoznanje
// knjiž. osveščenost: pisatelj je s svojimi deli vplival na samospoznanje naroda
spoznanje samega sebe: samospoznanje je dvignilo njegovo samozavest; zunanji svet mu je le sredstvo za globlje samospoznanje
// knjiž. osveščenost: pisatelj je s svojimi deli vplival na samospoznanje naroda
SSKJ²
shújšanje -a s (ȗ)
glagolnik od shujšati: shujšanje zaradi bolezni, stradanja; sredstvo za shujšanje
glagolnik od shujšati: shujšanje zaradi bolezni, stradanja; sredstvo za shujšanje
SSKJ²
shujševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na shujšanje: shujševalne vaje; shujševalno sredstvo / shujševalna dieta; shujševalna kura manjšanje telesne teže z uporabo kake diete, razgibavanjem telesa
nanašajoč se na shujšanje: shujševalne vaje; shujševalno sredstvo / shujševalna dieta; shujševalna kura manjšanje telesne teže z uporabo kake diete, razgibavanjem telesa
SSKJ²
skúnk1 -a m (ȗ)
nav. mn., zool. v Ameriki živeče živali s košatim repom in žlezami smradnicami ob zadnjici, Mephitinae: obrambno sredstvo pri skunkih in cibetovkah / lisasti skunk
// krzno teh živali: ovratnik iz skunka
nav. mn., zool. v Ameriki živeče živali s košatim repom in žlezami smradnicami ob zadnjici, Mephitinae: obrambno sredstvo pri skunkih in cibetovkah / lisasti skunk
// krzno teh živali: ovratnik iz skunka
SSKJ²
SSKJ²
spajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na spajanje: spajalno orodje; spajalno sredstvo / knjiž. spajalna pasta spajkalna pasta
nanašajoč se na spajanje: spajalno orodje; spajalno sredstvo / knjiž. spajalna pasta spajkalna pasta
SSKJ²
spajkálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. ki je za spajkanje: spajkalna pasta; spajkalna priprava; spajkalno sredstvo / spajkalni gorilnik priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka
teh. ki je za spajkanje: spajkalna pasta; spajkalna priprava; spajkalno sredstvo / spajkalni gorilnik priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka
SSKJ²
stréznjenje tudi iztréznjenje -a s (ẹ́)
glagolnik od strezniti: streznjenje pijanca; sredstvo za streznjenje / prvemu navdušenju je sledilo streznjenje
glagolnik od strezniti: streznjenje pijanca; sredstvo za streznjenje / prvemu navdušenju je sledilo streznjenje
SSKJ²
strjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na strjevanje: strjevalno sredstvo
♦ fiz. strjevalna toplota toplota, ki se sprosti pri strjevanju
nanašajoč se na strjevanje: strjevalno sredstvo
♦ fiz. strjevalna toplota toplota, ki se sprosti pri strjevanju
SSKJ²
svetljênje -a s (é)
glagolnik od svetliti: sredstvo za svetljenje kovin, parketa / strojno svetljenje usnja / opazoval je počasno svetljenje na vzhodu
glagolnik od svetliti: sredstvo za svetljenje kovin, parketa / strojno svetljenje usnja / opazoval je počasno svetljenje na vzhodu
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- 13
- ...
- 22
- Naslednja »
Število zadetkov: 421
Dostopnost