Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
mákroekonomíja mákroekonomíje samostalnik ženskega spola [mákroekonomíja]
    1. ekonomija, gospodarski pojavi znotraj celotnega gospodarstva države ali širše gospodarske skupnosti
      1.1. veda, ki se ukvarja s tako ekonomijo, gospodarskimi pojavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. macroeconomy iz novoklas. macro.., makro.. ‛velik, vele..’ iz gr. makrós ‛velik, dolg’ + ↑ekonomija

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
omajáti omájem tudi omájati -em tudi -am dov., omájaj omájajte tudi omajájte; omajál tudi omájal (á á; á; ā)
1. narediti, povzročiti, da kaj ni več trdno, stabilno: zasilni šotor je vsaka sapica omajala; potres je omajal temelje stavbe; zob se mi je omajal / ugled se mu je omajal; omajati si položaj
2. narediti, povzročiti, da kdo v svojem mnenju, ravnanju ni več odločen, trden: njegove solze so jo omajale; njihovi ugovori ga niso mogli omajati; nazadnje se je le omajal / njegovega sklepa niso mogli omajati; omajati koga v njegovem prepričanju
3. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj pri kom ne obstaja več v prejšnji meri: omajati komu ugled, upanje; to mu je omajalo zaupanje v človeka / prenaporno delo mu je omajalo zdravje
● ekspr. pijača jim je omajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti
    omaján tudi omájan -a -o:
    njen odpor je bil s tem omajan; utrditi omajano prijateljstvo
SSKJ²
plávati -am nedov. (ȃ)
1. premikati se po vodi z gibanjem, premikanjem nog, rok, telesa: labodi, ribe plavajo; kopalci so plavali čez preliv; učiti se plavati / plava samo s plavalnim obročem / podlasica tudi plava; te živali plavajo z repom / plavati pod vodo
// ukvarjati se s plavanjem: plavati je začela pred tremi leti; plavati in drsati
2. premikati se
a) po vodi sploh: po morju plavajo ladje; v daljavi plava jadrnica / ledene gore so plavale proti jugu
b) po zraku: po nebu plavajo beli oblaki; hodi, kakor bi plavala / ekspr. mesec je mirno plaval skozi oblake / ekspr. nad travnikom so plavali metulji; pren. pogled mu željno plava po vrhovih
// nav. ekspr. širiti se, razširjati se: vonj akacij plava v zraku; ubrano zvonjenje plava čez dolino / samo njuna glasova sta plavala v temi
3. z oslabljenim pomenom biti, nahajati se prosto
a) v vodi, na vodni površini: na gladini plavajo veliki oljni madeži / zavese morajo pri pranju v vodi plavati; prosto plavati / les na vodi plava ne potone
b) kje sploh: rumenjak plava na vrhu beljaka / nad travniki plava rahla megla / ekspr. na njenem obrazu plava smehljaj; pren. njena podoba mu vedno plava pred očmi
4. ekspr. biti deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: plavati v blaženosti, veselju / plava samo v svojih spominih / plavati v denarju, izobilju / krompir kar plava v maščobi je zelo zabeljen / njene oči še vedno plavajo v solzah
5. ne biti trden, gotov v kakem delu, kaki dejavnosti: sredi dejanja se je igralec zmedel in začel plavati; vi ne boste plavali, saj imate besedilo napisano / v tej stroki že dolgo plavajo
● avtomobil plava ne vozi stabilno zaradi tanke plasti vode med kolesi in površino ceste; ekspr. dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. plavati mrtvaka mirno ležati na hrbtu na vodni površini; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje; publ. stranka plava v desničarskih vodah je desničarsko usmerjena; ekspr. od sreče plavati v oblakih biti zelo srečen; ekspr. večkrat plava v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi
♦ šport. plavati kravl, metuljčka; plavati 400 m mešano
    plaváje :
    plavaje vleči čoln k bregu; neutrudno plavaje ves dan, se je rešil
    plavajóč -a -e:
    plavajoči led; na vodi plavajoči odpadki
    ●     plavajoči hotel ladja, prirejena za hotel; plavajoči mlin mlin na čolnih, ki plavajo na vodi
    ♦     navt. plavajoči dok; rač. plavajoča vejica način shranjevanja realnih števil, od zelo velikih do zelo majhnih
SSKJ²
razmajáti -májem tudi razmájati -em tudi -am dov., razmájaj razmájajte tudi razmajájte; razmajál tudi razmájal (á á; á; ā)
1. povzročiti, narediti, da kaj ni več trdno, stabilno: razmajati mizo, stol; razmajati zob / razmajati vijak / potres je razmajal hišo; vlaki so razmajali most; eksplozija je razmajala stene bunkerja; stopnice so se razmajale; pren., ekspr. dolgovi so razmajali njihovo gospodarstvo; stari družbeni red se je razmajal
2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja: močen veter je razmajal veje
3. ekspr. razgibati1: razmajati odrevenele prste; vstal je, da bi se razmajal; razmajati si roke
● ekspr. pijača jim je razmajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; ekspr. zgodaj zjutraj so se razmajali zvonovi so začeli zvoniti
    razmaján tudi razmájan -a -o:
    star, razmajan stol; razmajan voz; razmajani zobje; razmajana disciplina; njeno zdravje je razmajano
SSKJ²
razmajávati -am nedov. (ȃ)
povzročati, delati, da kaj ni več trdno, stabilno: razmajavati stole
SSKJ²
stabílen -lna -o prid., stabílnejši (ȋ)
1. trdno, zanesljivo stoječ: nizek, težek podstavek je stabilen; stabilna lestev
// ki težko izgubi ravnotežje: čoln je stabilen; stabilna ladja; letalo je stabilno tudi pri povečani hitrosti; labilen in stabilen / stabilen položaj telesa; stabilen smučar
2. publ. ustaljen, nespremenljiv: stabilne cene / gospodarski, politični položaj je stabilen / stabilno vreme
3. duševno trden, uravnovešen: je stabilen človek, zato se nanj lahko zanesemo / stabilen značaj
4. teh. ki je stalno na določenem mestu: stabilni pogonski stroji; stabilen žerjav; mobilen in stabilen
♦ ekon. stabilni trg trg, za katerega sta značilna usklajena ponudba in povpraševanje; stabilno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem sta ponudba in povpraševanje usklajena; fiz. stabilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni legi; kem. stabilna spojina spojina, ki pri zunanjih vplivih ne spremeni sestave; meteor. stabilno ozračje ozračje, v katerem ni vzponskih tokov in se zrak lahko spušča
    stabílno prisl.:
    stabilno stati
SSKJ²
stabilizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, da je kaj stabilno: stabilizirati čoln / stabilizirati satelit
// publ. ustaliti, utrditi: stabilizirati cene; odnosi so se stabilizirali / gospodarski, politični položaj se stabilizira / vreme se bo stabiliziralo ustalilo
♦ elektr. stabilizirati zmanjšati spreminjanje določene veličine na določeno vrednost; stabilizirati napetost; kem. stabilizirati snov z dodajanjem druge snovi preprečiti, upočasniti razpad kake snovi
    stabilizíran -a -o:
    stabilizirane cene; stabilizirane politične razmere

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
destabilizátor samostalnik moškega spola
    kdor ali kar povzroča, da kaj ni (več) stabilno 
Celotno geslo Sprotni
predihávanje samostalnik srednjega spola
    1. iz medicine umetno izmenjavanje zraka v dihalih med splošno anestezijo, ob nezavesti ali pri prizadetosti pljuč 
    2. lajšanje prestajanja porodnih bolečin s pospešenim, intenzivnim dihanjem med popadki 
Celotno geslo Sprotni
sploščevánje samostalnik srednjega spola
    1. preoblikovanje česa tako, da postane plosko, ploščato 
      1.1 tako preoblikovanje, ki zmanjša izstopanje iz osnovne ploskve  
    2. stabilno zniževanje dnevnega prirasta pri določenem pojavu v daljšem časovnem obdobju 
Celotno geslo Sprotni
sploščítev samostalnik ženskega spola
    1. preoblikovanje česa tako, da postane plosko, ploščato 
      1.1 tako preoblikovanje, ki zmanjša izstopanje iz osnovne ploskve  
    2. stabilno znižanje dnevnega prirasta pri določenem pojavu v daljšem časovnem obdobju 
    3. ekspresivno prekomerna, nesorazmerna poenostavitev, posplošitev česa 
Celotno geslo Sprotni
splôščiti SSKJ² dovršni glagol
    stabilno znižati dnevni prirast pri določenem pojavu v daljšem časovnem obdobju 

Slovenski pravopis

Pravopis
stabílno nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) ~ stati trdno, zanesljivo

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
majáti se májem se nedov.
1.
biti z enim delom pritrjen in s prostim delom se premikati sem in tja
SINONIMI:
ekspr. gugati se, knj.izroč. pregibati se2, ekspr. zibati se
2.
neenakomerno se nagibati sem in tja
SINONIMI:
ekspr. gugati se, neknj. pog. guncati se, star. vegati se, star. vehati, ekspr. zibati se
3.
izraža, da kaj ni trdno, stabilno
SINONIMI:
biti majav, biti nestabilen, biti razmajan, biti vegast, biti vegav, ekspr. biti labilen, ekspr. gugati se
GLEJ ŠE SINONIM: hoditi, iti, zibati se
GLEJ ŠE: hoditi
Celotno geslo Sinonimni
razmajánost -i ž
dejstvo, da kaj ni več trdno, stabilnopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. raznihanost
GLEJ ŠE SINONIM: majavost
Celotno geslo Sinonimni
razmajáti -májem dov.
kaj povzročiti, narediti, da kaj ni več trdno, stabilno
SINONIMI:
knj.izroč. odmajati, knj.izroč. omajati, star. razdrmati, ekspr. razgugati, ekspr. razklopotati, ekspr. razmigati, knj.izroč. raznihati, neknj. pog. razrukati, nar. razškatlati, neknj. pog. zguncati, star. zmajati
GLEJ ŠE SINONIM: ogroziti, razgibati1, zamajati

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
koléno Frazemi s sestavino koléno:
bíti do kolén v dréku, grísti koléna, iméti méhka koléna, koléna se trésejo kómu, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne séči kómu niti do kolén, pásti na koléna, prosíti kóga na kolénih, státi do kolén v dréku
Celotno geslo Frazemi
kóvček Frazemi s sestavino kóvček:
pospráviti kóvčke, živéti iz kóvčka, življênje iz kóvčka

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
médel -dla prid.,

Farmacevtski terminološki slovar

Farmacija
ìreverzibílni inhibítor -ega -ja m
Število zadetkov: 33