Opravljam hipnozo in hipno terapijo kot certificiran hipnoterapevt OHTC. Sem pred dilemo kako nasloviti osebo, ki pride k meni na terapijo ali klient ali stranka. Paciente obravnava zgolj zdravnik medicine.
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
V kakšnem razmerju sta besedi »klient« in »stranka«?
Jezikovna
Zapis besed »glodalec« in »hranivo«
Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.
Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.
Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.
Jezikovna
Zapis imena škofije skozi zgodovino
Škofija s sedežem v Mariboru je skozi zgodovino imela različna imena. Danes je njeno uradno ime Nadškofija Maribor ali Archidioecesis Mariborensis v latinščini. V splošni rabi pogosteje zasledimo poimenovanje v obliki mariborska nadškofija, za katerega sklepam, da se piše z malo začetnico. Kljub temu je v starejših šematizmih Cerkve mogoče zaslediti slednjo obliko kot edino navedeno, zato predvidevam, da je oblika Mariborsko-lavantinska škofija nekoč bila uradni naziv, ki bi se, vsaj takrat, moral pisal z veliko, pa se v samem besedilu teh istih šematizmov ne. Enako je z Ljubljansko nadškofijo.
Obstaja kakšen razlog, zakaj so danes uradna imena škofij sestavljena iz besede (nad)škofija, ki ji sledi kraj, in ne obratno, torej s pridevnikom in občo sestavino? Je mogoče reči, da je katera od teh oblik jezikovno ustreznejša? Kot zanimivost, na krstnih listih iz določenega obdobja je celo zapisana oblika Škofija lavantinska, torej neka tretja različica.
Če že omenjam Lavant, me še zanima, kako to, da ni (bilo) v uporabi slovensko ime te doline, kar bi rezultiralo v Nadškofiji Labot in Labotski nadškofiji, oziroma če je danes primerno v besedilih tako nazivati to zgodovinsko škofijo. Podobno glede Nadškofije Solnograd in Solnograške nadškofije.
Jezikovna
Ženska dvojina: »midve sva šle«
S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle. Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?
Terminološka svetovalnica
Terminološka
Starejša oseba
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
Terminološka
Starizem
Zanima me, kateri slovenski termin je ustreznejši za oznako novodobnega pojava, ki označuje stereotipiziranje, zapostavljanje in diskriminiranje starejših ljudi v družbi (ang. ageism ). V gradivu se pojavljata termina starizem in staromrzništvo . Sama se zavzemam za termin staromrzništvo , ki je bil v določenih krogih sprejet že pred časom, medtem ko nekateri strokovnjaki še vedno uporabljajo termin starizem . Menim, da termin starizem ni ustrezen vsaj zaradi dveh razlogov. Prvi razlog vidim v tem, da so skoraj vse besede na - izem tujke v celoti, torej se obrazilo - izem ne pripenja na domače osnove, kakršna je star -. Drugi razlog pa je po mojem mnenju povsem pomenski, saj je beseda starizem lahko zavajajoča. Lahko bi namreč narobe sklepali, da gre za odobravanje, preferiranje starega. Kakšno je vaše mnenje glede teh dveh terminov?
Zanima me, kateri slovenski termin je ustreznejši za oznako novodobnega pojava, ki označuje stereotipiziranje, zapostavljanje in diskriminiranje starejših ljudi v družbi (ang. ageism ). V gradivu se pojavljata termina starizem in staromrzništvo . Sama se zavzemam za termin staromrzništvo , ki je bil v določenih krogih sprejet že pred časom, medtem ko nekateri strokovnjaki še vedno uporabljajo termin starizem . Menim, da termin starizem ni ustrezen vsaj zaradi dveh razlogov. Prvi razlog vidim v tem, da so skoraj vse besede na - izem tujke v celoti, torej se obrazilo - izem ne pripenja na domače osnove, kakršna je star -. Drugi razlog pa je po mojem mnenju povsem pomenski, saj je beseda starizem lahko zavajajoča. Lahko bi namreč narobe sklepali, da gre za odobravanje, preferiranje starega. Kakšno je vaše mnenje glede teh dveh terminov?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 686
- 687
- 688
- 689
- Naslednja »
Število zadetkov: 13766
Dostopnost