- 1. bot. podolgovato, odebeljeno podzemeljsko steblo nekaterih rastlin: v zemlji ima koreniko; iz korenike so pognale številne korenine; korenika praproti, preslice
- 2. ekspr., redko osnova, temelj: njegova zavest se je izoblikovala iz istih teženj in korenik
// začetek, izvor: njen mir ima svoje korenike v preteklih dogodkih - 3. ekspr. krepek, trden človek: je prava kmečka korenika
● ekspr., redko iztrebiti kaj do zadnje korenike popolnoma, čisto
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
♦ bot. koreninski gomolj; koreninski gomoljčki tvorbe na koreninah metuljnic, ki jih povzročajo dušikove bakterije; koreninski laski; koreninski tlak sila, s katero potiska korenina vodo v steblo; koreninski vrat del rastline med korenino in steblom; koreninska čepica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži
- 1. bot. ki ima olesenelo steblo: lesnate in zelnate rastline
- 2. star. gozdnat: lesnati vrhovi hribov
♦ žel. olistati kupeje, vagone opremiti z listi, na katerih so določeni napisi, opozorila
- olístan -a -o: olistani vagoni; olistano steblo
- 1. odstraniti kaj mokrega s potegom po površini: otrla mu je solzo; z dlanjo si je otrl pot s čela / otreti s čopiča odvečno lepilo / otreti potno čelo; z robcem si je otrla solzni obraz
// narediti kaj suho, z drgnjenjem, zlasti s tkanino; obrisati: otreti oči z robcem; otreti si mokre roke; usta si je otrl kar z rokavom - 2. knjiž. zdrgniti: otreti prepotenega konja s slamo; otreti si zaspane oči pometi
- 3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so otrle ves lan
● ekspr. otreti komu solze potolažiti ga; pomagati mu v nesreči
- 1. z navijanjem okrog česa varovati ali združevati: s slamo ovijati mlada drevesa; ovijati šopek s svilenim trakom / ovijala si je šal okoli vratu
- 2. nav. ekspr. biti, nahajati se okrog česa: mesto je ovijala gosta megla / plašč ji ovija telo / bršljan ovija drevo; fižol se ovija okoli prekle
// dajati, polagati okrog česa: ovijala mu je roke okrog vratu - 3. dajati, delati čemu ovitek: ovijati knjige, revije
- 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: srce mi ovija obup; ovijala jo je velika skrb
- 5. z vitjem odstranjevati tekočino: ovijati perilo
● ekspr. žena ovija moža okoli mezinca, prsta mož stori vse, kar žena želi, hoče; ekspr. vztrajno sta ovijala vsak svojo steklenico pila, popivala; redko ovijati lase v kito spletati, povezovati
- ovíjati se star. oblačiti se, zavijati se: ženske so se začele ovijati v jope
- ovijajóč -a -e: divje trte, bujno ovijajoče drevesna debla; ovijajoče se steblo
● knjiž., redko na oddelku so odkrili potaknjenca prisluškovalca, vohuna
♦ vrtn. listni potaknjenec list ali del lista za razmnoževanje; stebelni potaknjenec steblo ali del stebla za razmnoževanje
♦ agr. rastlina se osemeni; materinska ali materna rastlina ki je pri križanju oprašena; matična rastlina ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena; očetna rastlina ki pri križanju opraši in oplodi drugo rastlino; pionirska rastlina ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst; varovalne rastline; biol. enocelične, mnogocelične rastline; bot. rastlina organizem, ki gradi telo iz anorganskih snovi s fotosintezo; brezcvetne rastline; dvokalična rastlina ki ima v kalčku dva klična lista; dvoletna rastlina; enodomna rastlina ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini; kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina; lesna ali lesnata rastlina ki ima olesenelo steblo; moška rastlina z moškimi cveti; nižje rastline ki nimajo razvitega stebla, listov in korenin; zelnata rastlina ki nima olesenelega stebla; čeb. medovita rastlina ki daje med, medičino
- 1. posušeno steblo žita ali trave: slamica mu moli iz las; s slamico spuščati balončke; lahek kot slamica
- 2. cevka za pitje: dobiti poleg soka tudi slamico; plastična slamica / piti po slamici, s slamico
- 3. ekspr. manjšalnica od slama: ležati na slamici
♦ gastr. krompirjeva slamica na rezance narezan krompir, ocvrt v vroči maščobi
- 1. del rastline, zlasti iglavcev, ki vsebuje seme: nabirati storže; kuriti s storži / borovi, smrekovi storži
♦ bot. storž olesenelo ali omesenelo soplodje nekaterih iglavcev; jagodasti storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi - 2. del rastline, zlasti koruze, ki vsebuje zrna: koruza že dela storže; odstranjevati zrna s storža / koruzni storž
- 3. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu; kocen: zrezati storže zelja za krmo; glava in storž
- 1. s silo, pritiskom narediti, da kaj ni več celo: streti lešnik, oreh; streti lupino; streti s kleščami; zaradi nepazljivosti so se jajca strla / streti kozarec, posodo / pri mučenju so mu strli prste
// polomiti, pokvariti: streti stol; kolo se je strlo / streti ptici peruti zlomiti
// s silo, pritiskom uničiti, usmrtiti: streti črva / streti kači glavo - 2. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: streti sovražnikov odpor, stavko / nič ni moglo streti njegove samozavesti; streti komu voljo
- 3. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, brez volje do življenja: bridkost, nesreča, obup stre človeka; ta novica bo mater strla; njegove besede so me popolnoma strle / moralno streti koga
- 4. odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so strle ves lan
● ekspr. bolezen in domotožje sta ga strli v nekaj tednih sta povzročili, da je umrl; ekspr. spravi se, sicer ti strem kosti te zelo pretepem; ekspr., streti okove osvoboditi se; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; ekspr. streti sovražnika premagati; ekspr. streti komu srce čustveno ga zelo prizadeti; ekspr. streti koga v prah uničiti ga, onemogočiti ga
- stŕt -a -o: strt oreh; njegov obraz je strt; sovražnik še ni strt; strto srce; biti duševno in telesno strt; prisl.: strto vzdihniti
- 1. s stiskanjem manjše površine kože s konci (prvih treh) prstov povzročati bolečino: ščipal ga je, da bi ga zbudil; otroci so se ščipali / ščipal jo je v prst, roko
- 2. s stiskanjem s konci (prvih treh) prstov, s kako ostro pripravo
- a) krajšati, zmanjševati: ščipati pujskom parklje, zobe; ščipati si nohte
- b) odstranjevati: ščipati poganjke
- 3. ekspr. povzročati sunkovite bolečine: v levi nogi ga je ščipal revmatizem / lakota jo ščipa v želodcu
// brezoseb. imeti take bolečine, navadno v trebuhu: otroka spet ščipa / ščipa ga po trebuhu, v črevesju - 4. ekspr. povzročati neprijeten, pekoč občutek: dim jih je ščipal v oči / mraz je ščipal v lica, obraz
● ekspr. ne ve, kaj jo ščipa, da je tako nerazpoložena vznemirja, muči; v vlaku je sprevodnik ščipal vozne listke, vozovnice luknjal in jih s tem delal neveljavne za drugo vožnjo
- ščipajóč -a -e: ščipajoč odvečne poganjke, je poškodoval steblo; ostro ščipajoč mraz
- 1. po podiranju drevja preostali del debla: štori so moleli iz zemlje; izkopati, izruvati štor; iz štorov so pognale mladike; zasadil je sekiro v štor; usedel se je na štor; grčav štor; trhel, votel štor; kaj stojiš kakor štor / bukov, hrastov štor / drevesni štor
- 2. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: porezane zeljne glave je obrnila s štori navzgor / zeljni štor
● pog. klobuk jurčka je bil črviv, štor pa ne bet - 3. slabš. neroden, okoren človek: to ti je pravi štor; ne bodi tak štor / kot psovka umakni se, štor nerodni
// plin (v posodi) je pod tlakom tlak plina (v posodi) je večji kot zunanji (zračni) tlak; pod tlakom vbrizgati maso v kalupe
♦ bot. koreninski tlak sila, s katero potiska korenina vodo v steblo; fiz. hidrostatični tlak; delni ali parcialni tlak posameznega plina v zmesi plinov; fiz., kem. osmotski tlak; fiz., teh. obremenitev na tlak; med. krvni tlak; meteor. območje, področje visokega zračnega tlaka; muz. zvočni tlak merjen po frekvenci in jakosti zračnih tresljajev; strojn. kritični tlak pri katerem doseže plin med ekspanzijo zvočno hitrost; teh. delovni tlak ki ga mora imeti plin za delovanje naprave, priprave
- 1. s silo, pritiskom delati, da kaj ni več celo: treti jajca, lešnike, orehe; treti s kleščami, z zobmi / mučili so ga, mu trli kosti; lončena posoda se rada tre / treti sol v možnarju drobiti
// ekspr. trli so mu prste močno stiskali
// s silo, pritiskom uničevati, usmrčevati: z nohti je trl stenice; treti uši - 2. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: treti kamen ob kamen; trla sta ga z brisačo; treti otrple mišice drgniti z dlanmi, rokami; treti si otekla zapestja masirati; od zadovoljstva si je trl roke mel; trla je rob predpasnika med prsti mečkala
- 3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstranjevati olesenelo steblo od ličja: pozno jeseni so trli; treti konopljo, lan
● ekspr. vse življenje so trli revščino živeli v revščini; ekspr. zaradi tega si ne bo trl glave delal skrbi; ekspr. treti si glavo s težkimi vprašanji veliko razmišljati o njih; pog. zna več kot hruške peči in orehe treti ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj
- tréti se
- 1. pri premikanju se tesno dotikati česa: deli stroja se trejo med seboj; plezalčeva vrv se tre ob skalo
- 2. ekspr. gnesti se: jata rib se je trla mimo ladje; po ulici so se trli ljudje / ljudje so se trli v gostilno
// s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku biti, obstajati v velikem številu: po klopeh se je trlo ljudi; na obali se je trlo turistov
- tróč in teróč -a -e: med seboj troči se deli stroja
- tŕt -a -o: trto kamenje
♦ bot. trirobi biček rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih in ima trirobo steblo, Schoenoplectus triquetrus
- 1. kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina: trta že cveti, odganja; v teh krajih trta dobro rodi, uspeva; necepljena, žlahtna trta; trta z velikimi grozdi / ekspr. sad trte grozdje
// posaditi sto trt; okužene, poškodovane trte / vinska trta - 2. s prilastkom steblo nekaterih kulturnih rastlin, ki potrebuje oporo: napeljati hmeljeve trte na žice
- 3. prožna šiba, veja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati butaro s trto; leskova, vrbova trta / viti trto
● nar. med grmovjem raste tudi trta dobrovita; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljeno
♦ agr. grobati trte; požveplati trto; ameriška, (žlahtna) evropska trta; samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; bot. divja vinska trta rastlina z deljenimi listi in drobnimi kislimi modrimi plodovi, Vitis sylvestris; vrtn. divja trta okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus
● ekspr. neutrudno je gonil vesla veslal
♦ navt. list ali pero vesla širši del vesla; steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem
● ekspr. zadeti žebelj na glavo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari
♦ teh. ladijski žeblji; steblo žeblja; vet. podkovski žebelj
- žlézasto prisl.: žlezasto dlakavi listi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »