Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
koreníka -e ž (í) 
  1. 1. bot. podolgovato, odebeljeno podzemeljsko steblo nekaterih rastlin: v zemlji ima koreniko; iz korenike so pognale številne korenine; korenika praproti, preslice
  2. 2. ekspr., redko osnova, temelj: njegova zavest se je izoblikovala iz istih teženj in korenik
    // začetek, izvor: njen mir ima svoje korenike v preteklih dogodkih
  3. 3. ekspr. krepek, trden človek: je prava kmečka korenika
    ●     ekspr., redko iztrebiti kaj do zadnje korenike popolnoma, čisto
SSKJ
korenínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na korenino: koreninska zgradba / koreninski vršiček; koreninska povrhnjica
♦ bot. koreninski gomolj; koreninski gomoljčki tvorbe na koreninah metuljnic, ki jih povzročajo dušikove bakterije; koreninski laski; koreninski tlak sila, s katero potiska korenina vodo v steblo; koreninski vrat del rastline med korenino in steblom; koreninska čepica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži
SSKJ
lésnat -a -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. bot. ki ima olesenelo steblo: lesnate in zelnate rastline
  2. 2. star. gozdnat: lesnati vrhovi hribov
SSKJ
olístati -am dov. (ȋ) bot. dobiti, pognati liste: to drevo cveti, še preden olista; rastlina spomladi kmalu olista
♦ žel. olistati kupeje, vagone opremiti z listi, na katerih so določeni napisi, opozorila
    olístan -a -o: olistani vagoni; olistano steblo
SSKJ
otréti otrèm tudi otárem dov., otrì otríte; otŕl (ẹ́ ȅ, á) 
  1. 1. odstraniti kaj mokrega s potegom po površini: otrla mu je solzo; z dlanjo si je otrl pot s čela / otreti s čopiča odvečno lepilo / otreti potno čelo; z robcem si je otrla solzni obraz
    // narediti kaj suho, z drgnjenjem, zlasti s tkanino; obrisati: otreti oči z robcem; otreti si mokre roke; usta si je otrl kar z rokavom
  2. 2. knjiž. zdrgniti: otreti prepotenega konja s slamo; otreti si zaspane oči pometi
  3. 3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so otrle ves lan
    ●     ekspr. otreti komu solze potolažiti ga; pomagati mu v nesreči
SSKJ
ovíjati -am nedov. (í) 
  1. 1. z navijanjem okrog česa varovati ali združevati: s slamo ovijati mlada drevesa; ovijati šopek s svilenim trakom / ovijala si je šal okoli vratu
  2. 2. nav. ekspr. biti, nahajati se okrog česa: mesto je ovijala gosta megla / plašč ji ovija telo / bršljan ovija drevo; fižol se ovija okoli prekle
    // dajati, polagati okrog česa: ovijala mu je roke okrog vratu
  3. 3. dajati, delati čemu ovitek: ovijati knjige, revije
  4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: srce mi ovija obup; ovijala jo je velika skrb
  5. 5. z vitjem odstranjevati tekočino: ovijati perilo
    ●     ekspr. žena ovija moža okoli mezinca, prsta mož stori vse, kar žena želi, hoče; ekspr. vztrajno sta ovijala vsak svojo steklenico pila, popivala; redko ovijati lase v kito spletati, povezovati
    ovíjati se star.  oblačiti se, zavijati se: ženske so se začele ovijati v jope
    ovijajóč -a -e: divje trte, bujno ovijajoče drevesna debla; ovijajoče se steblo
SSKJ
potáknjenec -nca m (á) del rastline za razmnoževanje: potaknjenec se je že ukoreninil; narezati potaknjence; hmeljni potaknjenec / odkrhniti vejico za potaknjenec
● knjiž., redko na oddelku so odkrili potaknjenca prisluškovalca, vohuna
♦ vrtn. listni potaknjenec list ali del lista za razmnoževanje; stebelni potaknjenec steblo ali del stebla za razmnoževanje
SSKJ
rastlína -e ž (í) organizem, navadno z listi, cveti in koreninami: rastline že cvetijo, venejo; vse na novo posajene rastline so se prijele; okopavati, presajati, sejati, zalivati rastline; deli, organi rastlin; rastline in živali / divje, gojene rastline; gorske, travniške, tropske, vodne, vrtne rastline; grmičaste, zimzelene rastline; industrijske, krmne, oljne rastline; lončne, parkovne, sobne rastline; okrasne, strupene, zdravilne, začimbne rastline; rastline trajnice, zajedavke / ovijalna rastlina ovijalka; plevelna rastlina plevel
♦ agr. rastlina se osemeni; materinska ali materna rastlina ki je pri križanju oprašena; matična rastlina ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena; očetna rastlina ki pri križanju opraši in oplodi drugo rastlino; pionirska rastlina ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst; varovalne rastline; biol. enocelične, mnogocelične rastline; bot. rastlina organizem, ki gradi telo iz anorganskih snovi s fotosintezo; brezcvetne rastline; dvokalična rastlina ki ima v kalčku dva klična lista; dvoletna rastlina; enodomna rastlina ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini; kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina; lesna ali lesnata rastlina ki ima olesenelo steblo; moška rastlina z moškimi cveti; nižje rastline ki nimajo razvitega stebla, listov in korenin; zelnata rastlina ki nima olesenelega stebla; čeb. medovita rastlina ki daje med, medičino
SSKJ
slámica -e ž (á) 
  1. 1. posušeno steblo žita ali trave: slamica mu moli iz las; s slamico spuščati balončke; lahek kot slamica
  2. 2. cevka za pitje: dobiti poleg soka tudi slamico; plastična slamica / piti po slamici, s slamico
  3. 3. ekspr. manjšalnica od slama: ležati na slamici
    ♦     gastr. krompirjeva slamica na rezance narezan krompir, ocvrt v vroči maščobi
SSKJ
stòrž stôrža m (ȍ ó) 
  1. 1. del rastline, zlasti iglavcev, ki vsebuje seme: nabirati storže; kuriti s storži / borovi, smrekovi storži
    ♦     bot. storž olesenelo ali omesenelo soplodje nekaterih iglavcev; jagodasti storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi
  2. 2. del rastline, zlasti koruze, ki vsebuje zrna: koruza že dela storže; odstranjevati zrna s storža / koruzni storž
  3. 3. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu; kocen: zrezati storže zelja za krmo; glava in storž
SSKJ
stréti strèm tudi stárem dov., strì stríte; stŕl (ẹ́ ȅ, á) 
  1. 1. s silo, pritiskom narediti, da kaj ni več celo: streti lešnik, oreh; streti lupino; streti s kleščami; zaradi nepazljivosti so se jajca strla / streti kozarec, posodo / pri mučenju so mu strli prste
    // polomiti, pokvariti: streti stol; kolo se je strlo / streti ptici peruti zlomiti
    // s silo, pritiskom uničiti, usmrtiti: streti črva / streti kači glavo
  2. 2. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: streti sovražnikov odpor, stavko / nič ni moglo streti njegove samozavesti; streti komu voljo
  3. 3. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, brez volje do življenja: bridkost, nesreča, obup stre človeka; ta novica bo mater strla; njegove besede so me popolnoma strle / moralno streti koga
  4. 4. odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so strle ves lan
    ●     ekspr. bolezen in domotožje sta ga strli v nekaj tednih sta povzročili, da je umrl; ekspr. spravi se, sicer ti strem kosti te zelo pretepem; ekspr., streti okove osvoboditi se; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; ekspr. streti sovražnika premagati; ekspr. streti komu srce čustveno ga zelo prizadeti; ekspr. streti koga v prah uničiti ga, onemogočiti ga
    stŕt -a -o: strt oreh; njegov obraz je strt; sovražnik še ni strt; strto srce; biti duševno in telesno strt; prisl.: strto vzdihniti
SSKJ
ščípati -am tudi -ljem nedov., tudi ščipála (í) 
  1. 1. s stiskanjem manjše površine kože s konci (prvih treh) prstov povzročati bolečino: ščipal ga je, da bi ga zbudil; otroci so se ščipali / ščipal jo je v prst, roko
  2. 2. s stiskanjem s konci (prvih treh) prstov, s kako ostro pripravo
    1. a) krajšati, zmanjševati: ščipati pujskom parklje, zobe; ščipati si nohte
    2. b) odstranjevati: ščipati poganjke
  3. 3. ekspr. povzročati sunkovite bolečine: v levi nogi ga je ščipal revmatizem / lakota jo ščipa v želodcu
    // brezoseb. imeti take bolečine, navadno v trebuhu: otroka spet ščipa / ščipa ga po trebuhu, v črevesju
  4. 4. ekspr. povzročati neprijeten, pekoč občutek: dim jih je ščipal v oči / mraz je ščipal v lica, obraz
    ●     ekspr. ne ve, kaj jo ščipa, da je tako nerazpoložena vznemirja, muči; v vlaku je sprevodnik ščipal vozne listke, vozovnice luknjal in jih s tem delal neveljavne za drugo vožnjo
    ščipajóč -a -e: ščipajoč odvečne poganjke, je poškodoval steblo; ostro ščipajoč mraz
SSKJ
štór -a tudi štòr štôra m (ọ̑; ȍ ó) 
  1. 1. po podiranju drevja preostali del debla: štori so moleli iz zemlje; izkopati, izruvati štor; iz štorov so pognale mladike; zasadil je sekiro v štor; usedel se je na štor; grčav štor; trhel, votel štor; kaj stojiš kakor štor / bukov, hrastov štor / drevesni štor
  2. 2. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: porezane zeljne glave je obrnila s štori navzgor / zeljni štor
    ●     pog. klobuk jurčka je bil črviv, štor pa ne bet
  3. 3. slabš. neroden, okoren človek: to ti je pravi štor; ne bodi tak štor / kot psovka umakni se, štor nerodni
SSKJ
tlák1 -a m (ȃ) sila na enoto površine: tlak narašča, pada; meriti tlak; majhen, velik tlak; nizek, visok, zvišan tlak; povečanje, sprememba tlaka / zračni tlak; tlak olja v motorju; tlak plina, tekočine, vode; tlak v kotlu, posodi / lonec na (zvišani) tlak lonec, v katerem se pod zvišanim tlakom živilo hitro skuha
// plin (v posodi) je pod tlakom tlak plina (v posodi) je večji kot zunanji (zračni) tlak; pod tlakom vbrizgati maso v kalupe
♦ bot. koreninski tlak sila, s katero potiska korenina vodo v steblo; fiz. hidrostatični tlak; delni ali parcialni tlak posameznega plina v zmesi plinov; fiz., kem. osmotski tlak; fiz., teh. obremenitev na tlak; med. krvni tlak; meteor. območje, področje visokega zračnega tlaka; muz. zvočni tlak merjen po frekvenci in jakosti zračnih tresljajev; strojn. kritični tlak pri katerem doseže plin med ekspanzijo zvočno hitrost; teh. delovni tlak ki ga mora imeti plin za delovanje naprave, priprave
SSKJ
tréti trèm tudi tárem nedov., trì tríte; tŕl (ẹ́ ȅ, á) 
  1. 1. s silo, pritiskom delati, da kaj ni več celo: treti jajca, lešnike, orehe; treti s kleščami, z zobmi / mučili so ga, mu trli kosti; lončena posoda se rada tre / treti sol v možnarju drobiti
    // ekspr. trli so mu prste močno stiskali
    // s silo, pritiskom uničevati, usmrčevati: z nohti je trl stenice; treti uši
  2. 2. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: treti kamen ob kamen; trla sta ga z brisačo; treti otrple mišice drgniti z dlanmi, rokami; treti si otekla zapestja masirati; od zadovoljstva si je trl roke mel; trla je rob predpasnika med prsti mečkala
  3. 3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstranjevati olesenelo steblo od ličja: pozno jeseni so trli; treti konopljo, lan
    ●     ekspr. vse življenje so trli revščino živeli v revščini; ekspr. zaradi tega si ne bo trl glave delal skrbi; ekspr. treti si glavo s težkimi vprašanji veliko razmišljati o njih; pog. zna več kot hruške peči in orehe treti ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj
    tréti se 
    1. 1. pri premikanju se tesno dotikati česa: deli stroja se trejo med seboj; plezalčeva vrv se tre ob skalo
    2. 2. ekspr. gnesti se: jata rib se je trla mimo ladje; po ulici so se trli ljudje / ljudje so se trli v gostilno
      // s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku biti, obstajati v velikem številu: po klopeh se je trlo ljudi; na obali se je trlo turistov
    tróč in teróč -a -e: med seboj troči se deli stroja
    tŕt -a -o: trto kamenje
SSKJ
trírób -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄) ki ima tri robove: triroba letev; trirobo strgalo
♦ bot. trirobi biček rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih in ima trirobo steblo, Schoenoplectus triquetrus
SSKJ
tŕta -e ž (ŕ) 
  1. 1. kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina: trta že cveti, odganja; v teh krajih trta dobro rodi, uspeva; necepljena, žlahtna trta; trta z velikimi grozdi / ekspr. sad trte grozdje
    // posaditi sto trt; okužene, poškodovane trte / vinska trta
  2. 2. s prilastkom steblo nekaterih kulturnih rastlin, ki potrebuje oporo: napeljati hmeljeve trte na žice
  3. 3. prožna šiba, veja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati butaro s trto; leskova, vrbova trta / viti trto
    ●     nar. med grmovjem raste tudi trta dobrovita; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljeno
    ♦     agr. grobati trte; požveplati trto; ameriška, (žlahtna) evropska trta; samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; bot. divja vinska trta rastlina z deljenimi listi in drobnimi kislimi modrimi plodovi, Vitis sylvestris; vrtn. divja trta okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus
SSKJ
vêslo -a s (é) na koncu v ploskev razširjen drog za poganjanje plovila z odrivanjem vode: potegniti vesla v čoln; odriniti čoln z veslom od brega; lopata, ročaj vesla / splavarsko veslo drog, ki ima na koncu pribito desko za krmarjenje; veslo z dvema lopatama; čoln na vesla / stružiti, tesati veslo
● ekspr. neutrudno je gonil vesla veslal
♦ navt. list ali pero vesla širši del vesla; steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem
SSKJ
žebèlj -bljà in žêbelj -blja m (ə̏ ȁ; é) tanek, navadno valjast predmet za pritrjevanje, ki je na enem koncu glavičasto razširjen: žebelj popusti, se ukrivi, zarjavi; izdelovati žeblje; puliti žeblje s kleščami; s kladivom zabiti žebelj; okovati cokle z žeblji; pribiti kaj z žeblji; debeli, dolgi, tanki žeblji; gladki, oglati žeblji; ročno kovani žeblji; glavica žeblja; vijaki in žeblji / obesiti kaj na žebelj / čevljarski, mizarski, tapetniški, zidarski žeblji; okrasni žeblji
● ekspr. zadeti žebelj na glavo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari
♦ teh. ladijski žeblji; steblo žeblja; vet. podkovski žebelj
SSKJ
žlézast -a -o prid. (ẹ́) ki ima žleze: žlezasta sluznica / steblo rastline je zelo žlezasto
    žlézasto prisl.: žlezasto dlakavi listi
Število zadetkov: 95