Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni] STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: ↑beluš
Celotno geslo eSSKJ
bêt bêta tudi bèt bèta samostalnik moškega spola [bêt] tudi [bə̀t]
    peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk; SINONIMI: kocen
ETIMOLOGIJA: = nar. rus. bót ‛pesino, krompirjevo listje’ < pslov. *bъtъ < ide. *bhuto- iz korena *bheu̯- ‛rasti, uspevati, obstajati’, tako kot gr. phytón ‛rastlina, zelišče, sadika, steblo’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]
    1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla
      1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dlákav dlákava dlákavo pridevnik [dlákau̯ dlákava dlákavo] STALNE ZVEZE: dlakava penuša, dlakavi nosorog, dlakavi sleč
ETIMOLOGIJA: ↑dlaka
Celotno geslo eSSKJ
hibríd hibrída samostalnik moškega spola [hibrít hibrída]
    1. iz agronomije, iz biologije rastlina, žival, vzgojena s spolnim razmnoževanjem iz dveh organizmov z različno dedno osnovo
    2. kar nastane z združenjem značilnosti, funkcij dveh ali več različnih stvari
    3. vozilo z dvema ali več različnimi izvori energije za pogon motorja
      3.1. električni motor takega vozila
    4. iz ekonomije vrednostni papir, ki se lahko pretvori iz obveznice v delnico ali kapital
    5. slabšalno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: ekspresivno hermafrodit
STALNE ZVEZE: mehki hibrid, priključni hibrid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hybride in lat. hybrida ‛mešanec’, zlasti ‛otrok Rimljana in tujke, svobodnjaka in sužnje’ iz gr. hýbris ‛pohotna nasilnost, razuzdanost’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kocén kocéna samostalnik moškega spola [kocén]
    1. debelejše mesnato steblo, zlasti pri zelju, cvetači, ohrovtu
    2. peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk; SINONIMI: bet
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kòcen, sorodno še rus. kóčenь, kočán ‛zeljnata glava z betom’, morda sorodno s ↑čok - več ...
Celotno geslo eSSKJ
korúzni korúzna korúzno pridevnik [korúzni] STALNE ZVEZE: koruzna bulava snet, koruzna vešča, koruzni hrošč
ETIMOLOGIJA: ↑koruza
Celotno geslo eSSKJ
lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]
    1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum
      1.1. vlakna te rastline kot surovina za blago
      1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
limónski limónska limónsko pridevnik [limónski]
STALNE ZVEZE: limonska kislina, limonska trava
ETIMOLOGIJA: ↑limona
Celotno geslo eSSKJ
rmán rmána samostalnik moškega spola [ərmán]
    1. zdravilna rastlina z majhnimi cvetovi navadno bele ali rožnate barve v kobulastih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Achillea millefolium; SINONIMI: iz botanike navadni rman
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni rman
ETIMOLOGIJA: kot nar. in star. hrv. rman, román, ràman, češ. rmen, rus. romáška ‛pasja kamilica’ po ne povsem jasni poti iz lat. (Chamomilla) romana ‛pasja kamilica’, dobesedno ‛rimska kamilica’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bétva -e tudi bétev -tve ž (ẹ̑)
1. star. zelo majhna količina; malenkost, trohica: izpijmo še to betvo; betva moke / premisliti do zadnje betve podrobnosti
2. bot. enojno brezlistno zelnato steblo, ki nosi cvet, cvete: kratka betva vijolice
SSKJ²
bíl1 -i [tudi biu̯] ž (ȋ)
star. steblo žit ali trav; bilka: utrgal je dolgo bil in jo grizljal; travna bil / žito gre v bil začenja delati bilke
♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav
SSKJ²
bílka -e ž (ȋ)
steblo žit ali trav: pšenična, senena, travna bilka; tanek kakor bilka / na njivi so pognale le redke bilke rastline
● ekspr. ta ponudba je zanj rešilna bilka izhod iz težav, rešitev; ekspr. okleniti, oprijeti se vsake bilke vsakega najmanjšega upanja na rešitev
♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav
SSKJ²
brazdàt -áta -o prid. (ȁ ā)
poln brazd, zarez: brazdat obraz
♦ bot. brazdato steblo steblo z globokimi brazdami
SSKJ²
bŕstnica -e ž (ȓ)
nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo in liste, Cormophyta:
SSKJ²
cvét -a m, mn. cvéti in cvetôvi (ẹ̑)
1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja
2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada
● iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij
♦ bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic
SSKJ²
čebúla -e [tudi čəbula] ž (ú)
1. začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: gojiti čebulo; prepražiti čebulo; čevapčiči s čebulo / zreži nekaj čebul na rezine
♦ bot. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica
2. star. žepna ura: privlekel je iz žepa srebrno čebulo / šalj. koliko je na čebuli? koliko je ura?
SSKJ²
čebúlček -čka [tudi čəbulčək] m (ȗ)
1. pridelek iz čebulnega semena v prvem letu: saditi čebulček; ukvarja se s pridelovanjem čebulnega semena, čebulčka in čebule
2. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica: čebulčki narcise
SSKJ²
čebúlica -e [tudi čəbulica] ž (ú)
1. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti: tulipanova, zvončkova čebulica; čebulice lilij
2. manjšalnica od čebula: zreži drobno čebulico in dva korenčka
♦ anat. dlačna, lasna čebulica debeli del korena dlake, lasu; bot. dvolistna morska čebulica zgodnja pomladanska cvetlica z modrimi cveti, Scilla bifolia; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea
SSKJ²
četverorób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima štiri robove: četverorob les, steber
♦ bot. četverorobo steblo
Število zadetkov: 257