Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. pokrivalo iz blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju; SINONIMI: rutica, rutka
- 1.2. temu pokrivalu podoben izdelek iz blaga sploh, navadno večji
ETIMOLOGIJA: = cslov. ruta ‛obleka’, nar. hrv., srb. rȕta ‛dlaka, cunja’ < pslov. *rűta iz ↑ruvati, prvotno torej ‛odtrgan kos tkanine’ - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
redko tkana, mehka tkanina, navadno za obveze: obložiti rano s sterilno gazo; čista gaza; blazinica iz gaze
1. namestiti obvezo: obvezati glavo, roko / obvezati rano s sterilno obvezo; hitro se obveže z ruto
2. narediti, da kdo mora storiti, opraviti kaj: obvezali so ga za zelo nehvaležno delo; s prisego so jih obvezali držati se ukazov; pravno obvezati / obvezali so jih k molku
3. zastar. oviti, obdati: debla obvezati s slamo
- obvézati se in obvezáti se nav. ekspr.
obljubiti, zagotoviti: obvezal se je, da bo zbral nekaj gradiva
- obvézan -a -o:
obvezani ranjenci; hodil je okrog z obvezano glavo / to so bili obvezani storiti dolžni