Zadetki iskanja
velika materialna ali duhovna stiska: vojske so pahnile prebivalstvo v največjo bedo; živeti v bedi; bil je prava podoba bede in zapuščenosti / knjiž. izjokal je vso bedo svojega srca
- 1. prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju
- 1.1. prenočevati na prostem
- 2. ekspresivno začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
- 1. gibljiva zveza dveh ali več kosti, navadno prstnih
- 2. del, ki se z drugimi veže v celoto
- 3. del stebla med dvema kolencema
- 4. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki v stavku poudarja sledečo besedo, stavek ali povezuje dva dela sporočila v pomensko celoto in tako delno spreminja osnovno sporočilo
- 4.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet
2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji
- drgetáje :
drgetaje so lezli iz mrzle vode
- drgetajóč -a -e:
drgetajoč je omahnil na klop; drgetajoč starec; spregovoriti z drgetajočim glasom
- 1. večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos; SINONIMI: iz zoologije cikovt
- 2. iz zoologije manjša ali srednje velika ptica pevka, ki se oglaša s kompleksnimi glasovnimi vzorci; primerjaj lat. Turdidae
ETIMOLOGIJA: = cslov. drozgъ < pslov. *drozgъ < ide. *(s)trozdo- tako kot gr. strouthós ‛vrabec’, lat. turdus ‛kos’, stvnem. drōsca(la) ‛drozg’, angl. thrush, verjetno iz *(s)ter- ‛trava, bilka’ + *sed- ‛sedeti’, v prvotnem pomenu *‛na travi sedeč’ - več ...
nanašajoč se na duša 2: proučevanje duševnih procesov; duševni razvoj, ustroj otroka; duševne bolezni, motnje; duševna zaostalost / odločil se je po težkih duševnih bojih; duševna bolečina, stiska; duševna sorodnost; opisovanje duševnega življenja / duševno bogastvo
// nanašajoč se na umsko dejavnost: za to delo je potreben velik duševni napor; duševna lenoba / duševni in ročni delavci
● ekspr. duševni revež človek majhnih umskih, miselnih sposobnosti; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. duševna revščina pomanjkanje smisla za kulturne vrednote, nerazgledanost; gledati kaj z duševnimi očmi intuitivno spoznavati kaj
♦ med. duševna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij; psih. duševna starost otroka povprečna duševna zmogljivost otroka glede na druge otroke
- dušévno prisl.:
biti duševno bolan; duševno nerazvit, neuravnovešen; duševno odsotno gledati; duševno prizadeti, zaostali otroci; telesno in duševno zrel
filoz. kar je za človekovo bivanje bistveno, določujoče: v pisatelju sta stiska in absurd prisotna kot njegovi poglavitni eksistencialiji
nav. ekspr. manjšalnica od golob: bel golobček je priletel pod okno; stiska se v kot kakor splašen golobček / kot nagovor ej, golobčki moji, še žal vam bo
1. jarem, priprava: Járom; járem KOJ 1833, 161; 'zrbéti pod járem navajene oſzelnicze KŠ 1771, 68; járme i drugeféle, skéri narédijo KOJ 1845, 42
2. par volov: pét jármov gyünczév ſzam küpo KŠ 1771, 220
3. nadloga, stiska, sužnost: Ár je járem moj haſznoviti KŠ 1771, 37; csemérne ſzmrti pre'saloſztni járem SŠ 1796, 147; Právde járem ſzo ni naſſi otsáki noſziti nej mogli KŠ 1754, 68; Vzemte na ſzé járem moj KŠ 1771, 37; vr'zmo z szébe nyih járem TA 1848, 3; Steri ſzlugi ſzo pod jármom KŠ 1771, 642
- 1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
- 1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očita
- 2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
- 3. izraža, da se govorec prestraši
- 4. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj
- 5. izraža, da govorec čuti telesno bolečino
- 6. izraža močno čustveno podkrepitev izjave
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
Ob covidu-19 se pojavlja tudi pljučnica. Kako bi poimenovali to njeno obliko: pljučnica covid-19, pljučnica pri covidu-19, pljučnica, povezana s covidom-19, koronavirusna pljučnica (po mnenju med. stroke premalo natančno), covidna pljučnica (zadnji predlog med. stroke)? Ker je tema aktualna in o njej nastajajo številna besedila, bomo vašega odgovora oz. mnenja zelo veseli.
1. agr. čezmerno razmnoževanje škodljivih živali, zlasti žuželk: proučevati kalamiteto
2. zastar. stiska, težava: bil je v nenehnih denarnih kalamitetah
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »