Zanima me, kaj je prav;S stotimi/sto ljudmi je šel na sprehod. Vem, da je v primeru samo en/edenštudent je prišel na izpit pravilno en, ker besedi sledi samostalnik. Kako pa vem za primer sto/stotimi?
Zadetki iskanja
Zadnje čase imam precej težav z rabo števnikov. Med delom z večjimi števili sem prišel do nekaj zapletenih primerov, pri katerih se je težko odločiti o pravi rešitvi glede na obstoječo normo in članke na to temo.
Vprašanja bom zastavil kar s pomočjo primerov.
- Katera različica je primernejša?
103.000.000 --> sto trije milijoni
ali
103.000.000 --> sto tri milijone
Bi bila torej primernejša raba: sto trije bilijoni ljudi ali sto tri bilijone ljudi?
Kako je s primeri: sto trije milijoni medvedov/sto trije milijoni medvedi/sto tri milijone medvedov? Nekateri primeri se slišijo precej čudno. Kakšno je torej pravilo za takšno rabo števnikov in samostalnikov, ki stojijo za njimi? Je treba tu vedno slediti navodilom lektorskega društva, ki omenja primer sto dve celi? Je potem isto sto en milijon, sto dva milijona, sto trije bilijoni, sto štiri milijarde, sto pet milijard? Potem primer petsto tri celih krši normo?
- Ali je treba besedo milijon (enako besedi milijarda in bilijon) kadar so števila rabljena kot pridevniki sklanjati ali ne?
Vlada je dala (2.534.165) dvema milijonoma petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.
ali
Vlada je dala (2.534.165) dva milijona petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.
- Kako je s sklanjanjem, kadar je števnik v funkciji samostalnika?
Vlada je dala (2.000.065) dvema milijonoma petinšestdesetim subvencijo.
ali
Vlada je dala (2.000.065) dva milijona petinšestdesetim subvencijo.
Pozdravljeni, danes sem v Delu prebal napis: 103 Milijone mladih po svetu je še vedno nepismenih
Ali gre tukaj za pravilno obliko sklanjatve besede milijon?
Ali je pravopisno pravilno, da je na koncu spodnjega primera pika?
Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi:
»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 3. marca 2015?«.
Zanima me, katera skladenjska podstava je ustrezna (morda celo obe) v zapisu npr. števnika triindevetdeset (93)? Je to: tri in devetdeset ali morda tudi tri in devet deset? Nagibam se k prvi rešitvi, a zanima me, če druga ni prava – zakaj ne?
Pri nakupu nad 50 evrov / nad 50-imi evri. Sneži nad 1000 metrov nadmorske višine / nad 1000 metri nadmorske višine. Kaj je bolj pravilno?
V rabi najdemo zapise: kulturno-umetniško društvo, kulturno umetniško društvo in kulturnoumetniško društvo. SP 2001 vsebuje zapis kulturno-umetniško (gibanje).
V vseh teh zapisih gre pravzaprav tudi za pomenske razlike, čeprav verjetno o tem ljudje, ki društvo ustanavljajo, niti ne razmišljajo; pa tudi sicer se sprašujem, koliko te odtenke pomenov dejansko zaznavamo. Kaj naj naredimo v teh primerih lektorjih? Pustimo preprosto ime zapisano tako, kot je društvo registrirano?
Pri zapisu kulturno umetniško društvo se sklanjajo vse sestavine, kajne? Torej: prišli so člani kulturnega umetniškega društva.
Pojavlja se mi tudi vprašanje pri samem pomenu besed kultura in umetnost. Dejansko je kultura nadpomenka, saj zajema tudi področje umetnosti. Ni v tem primeru najustrezneje zapisati umetniškokulturno društvo ali umetniško kulturno? Če je društvo registrirano kot kulturno umetniško, si zapisa seveda ne bi upala tako spreminjati, ker se mi ne zdi primerno. Ampak vseeno zastavljam to (hipotetično) vprašanje.
Kako slovensko govoreči posameznik razmišlja napram ostalim narodom? Kaj so posebnosti, odlike in slabosti slovenščine? Kako star je naš jezik? Iz katerih jezikov se je rodil in pobiral svoje prvine?
- Predel možganov, ki je aktiven pri imaginarnem rotiranju 3D objekotv je aktiven tudi pri reševanju matematičnih operacij. Igranje 3D tetrisa do neke mere okrepi določen del možganov in posledično nam je "računanje" malo lažje. Dvojina - Predšolski otroci, ki uporabljajo jezik z dvojino, rahlo bolje rešujejo preproste matematične probleme kot njihovi vrstniki iz dvojinsko negovorečih okolij, saj prej razvijejo določene predele možganov. Imamo tudi dvojno zanikanje in šumnike. Kaj še? Iz kje to izhaja? Kaj nam to pove o našem razmišljanju, razvoju in specializaciji možganov?
- Eskimi izhajajo iz okolja, ki je dosti drugačno od našega in imajo več besed za razne manifestacije snega. Kaj nam slovenščina pove o okolju iz katerega izhajamo?
- Slišal sem: "Poznavanje in zanimanje za neko temo se odraža v jeziku. Če se dva laika pogovarjata o računalnikih je njun besedni nabor, omejen na par splošnih besed: kišta, ekran, tipkovnica, miška. Dva računalniška rekreativca že uporabljata večji nabor: procesor, RAM, grafična kartica, omrežje,... Besedni nabor strokovnjakov pa je že tako širok da se laik izgubi v njem. Slovenščina naj bi imela samo par besed za "ljubezen". Stara grščina kakšnih 5-10. Sanskrt naj bi imel v svojem naboru več kot 100 besed za vse odtenke in nianse ljubezni." Podobna jezikovna specializacija kot pri eskimih. Le da ta odraža doživljanje notranjega sveta. Za kaj je slovenščina specializirana?
- Katere besede skovanke imamo katerih bi se lahko bolje zavedali in bili na njih ponosni. Kot naprimer: raz-um, po-men,
- Bral sem, da naj bi ugotavljali kako učinkovit je nek jezik v podajanju pomena. Za to, da se prenese isti pomen naj bi nemščina okvirno potrebovala 10-30% več znakov oz. besed. Kako redundantna je slovenščina?
- Slišal sem, da naj bi imela slovenščina stare korenine in, da naj bi v svojem nederju skrivala marsikatero modrost.
Tu in tam sem v času razstresene zasledil zgornje primere. Sedaj me pa zavestno zanima kako vse slovenski jezik posredno in neposredno vpliva name. Na posamezna zgornja vprašanja ni potrebno odgovarjati. Najverjetneje se jih da združiti v enega preprostega - etimologija slovenščine? Služijo samo kot primer kam pes taco moli. Vesel bom kakršnegakoli odgovora. Z veseljem bom prebral daljšo obrazložitev s priloženimi citati ali pa odšel v knjižnico po sledi priporočene literature.
Na RTV Slovenija sem protestiral, ker novinarji naglašajo besedo Prekmurje na u in ne na e. Hladnokrvno so mi odgovorili, da tako zahteva norma vašega jezikovnega spleta Fran.
Ali ste kdaj gledali, na primer pogovor med Prekmurcem, gospodom Kučanom, in novinarko, na generalki proslave ob stoletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji. Novinarka je naglaševala na u, g. Kučan pa vztrajno na e. Kdo je imel prav?.
Prosim, da mi takoj odgovorite, kdo je zakuhal to skropocalo? Prilagam še pesmico, ki jo je objavilo Delo.
Prekmurje po PrešernuAl ´prav Prékmurje ali Prekmúrje se naglaša, človek ob stoletnici se danes vpraša. Na u vesoljna Slovenija vztrajno naglašuje, domačinom pa to zveni resnično tuje, saj vsak Prékmurec dobro ve, da pravi je naglas na e. Morda bo treba let še sto, da to Slovencu jasno bo. Da pa prej prišel zadevi bo do dna, naj s prékmursko gibanico se posladka. Mag. Andrej Janc, Beltinci
Kako naj si pojasnimo dejstvo, da v vseh medijih pišejo in govorijo o »odstotnih točkah« namesto enostavno o odstotkih?
Zanima me, ali sta za besedno zvezo tako imenovani pravilni obe okrajšavi, torej t. i. in t. im., ali pa le ena od njiju.
V rabi je zaslediti obe.
Vljudno prosim za pojasnilo ali pišem npr. 2.100 oseb ali 2100 oseb. Jaz ves čas pišem s piko, torej 2.100 oseb, vendar me lektorji popravljajo.
Zanima me, ali je zapis v spodnji obliki in ostalih podobnih oblikah pravilen oziroma smiseln: Vozili smo se z z nalepkami okrašenim avtomobilom.
Sem študent filozofije zadnjega letnika, in pri rutinskem pogledu v SSKJ – kolegici sem namreč želel podati koncizen osnoven pomen besede »hermenevtika« – sem odkril definicijo, ki nima prostora za stik z realno uporabo izraza ter s tokovi istoimenske znanosti zadnjih 200 let.
Ker pa nisem prepričan, da je to pravi naslov za odpiranje tovrstnih vprašanj, naj za enkrat ostane samo pri tem. D. P.
Mene pa zanima, če so otroci v oddelku vrtca stari od enega do dveh let ali od ena do dve leti. Zanima me tudi zapis z vezajem.
Zanima me, zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini še vedno reče Peking? V kitajščini se to ime izgovarja Bejžing. Peking je evropska (angleško-francoska) transliteracija kitajske besede iz 19. stoletja, ki temelji na izgovorjavi v južni mandarinščini. V 50ih letih so Kitajci sprejeli sistem transliteracije iz kitajskih pismenk v latinico (pinyin), po katerem se njihovo glavno mesto v latinici piše Beijing. Pinyin kot standard transliteracije priznava tudi International standards organisation (ISO). Tudi v angleščini, iz katere izvira zapis Peking so takšen zapis že sprejeli.
Torej zakaj 30 let po tem ko se je novi zapis uveljavil tudi na mednarodni ravni (in bil sprejet s strani ISO) v slovenščini še vedno vztrajamo pri starem zapisu, ki izvira iz časov kolonializma in ki nima povezave s slovenščino, saj smo ga prevzeli iz angleščine?
Zanima me, kdaj je beseda milijon v vlogi samostalnika in kdaj v vlogi glavnega števnika oziroma kako lahko to razlikovati?
Zanima me, kako bi se sklanjala bolgarska zemljepisna imena na -e, npr. Ruse, Pomorije. Se lahko zgledujemo po drugih slovanskih krajevnih imenih, kot so Cetinje, Jajce, Skopje, pri katerih se uporablja vzorec brez podaljševanja osnove (na Cetinju, v Skopju)? Zaradi podobnosti s slovenskimi Rušami nam pride na misel tudi ta vzorec (v Rušah, v Kladjah), medtem ko npr. na portalu Eur-lex najdemo tudi primer s podaljševanjem osnove: v Ruseju.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »