Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
ft simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ft, krajšave za enoto foot ‛čevelj’, dobesedno ‛stopalo’
Celotno geslo eSSKJ
goleníca goleníce samostalnik ženskega spola [goleníca]
    1. kost na notranjem delu goleni, ki sega od kolena do gležnja; SINONIMI: golen
    2. navadno v množini zgornji del škornja
    3. navadno v množini gamašam podoben cevast pripomoček za zaščito goleni
    4. navadno v množini del oklepa, nekdanje vojaške oprave, ki ščiti goleni
ETIMOLOGIJA: ↑golen
Celotno geslo eSSKJ
golénski golénska golénsko pridevnik [golénski] ETIMOLOGIJA: ↑golen
Celotno geslo eSSKJ
pedométer pedométra samostalnik moškega spola [pẹdométər]
    elektronska naprava za štetje korakov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pedometer, nem. Pedometer, iz lat. pes ‛noga, stopalo’ + ↑meter
Celotno geslo eSSKJ
posíp posípa samostalnik moškega spola [posíp]
    1. razporejanje snovi v delcih, prahu po površini s spuščanjem, tresenjem
    2. snov v delcih, prahu, ki se s spuščanjem, tresenjem razporeja po površini
      2.1. tanka plast take ali podobne snovi, razporejene po površini
ETIMOLOGIJA: ↑posipati
Celotno geslo eSSKJ
smúkec smúkca samostalnik moškega spola [smúkəc]
    prah iz lojevca, ki povečuje drsnost
ETIMOLOGIJA: ↑smukati
Celotno geslo eSSKJ
teropód teropóda samostalnik moškega spola [teropót teropóda]
    iz paleontologije dinozaver, navadno mesojedi, s tremi prsti na nogah in dvonožno hojo; primerjaj lat. Theropoda
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. theropod, nem. Theropode, frc. théropode) iz nlat. theropodus iz gr. thḗr ‛zver’ + gr. poús ‛noga, stopalo’
Celotno geslo eSSKJ
zavropód zavropóda samostalnik moškega spola [zau̯ropót zau̯ropóda]
    iz paleontologije velik rastlinojedi dinozaver z dolgim vratom z manjšo glavo in štirinožno hojo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. sauropod, nem. Sauropode, frc. sauropode) iz nlat. sauropodus iz ↑zaver + gr. poús ‛noga, stopalo’

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
amputírati -am dov. in nedov. (ȋ)
opraviti amputacijo: amputirati ranjeno nogo pod kolenom / moral si je dati amputirati vse prste
    amputíran -a -o:
    amputirano stopalo
SSKJ²
hodúlja -e ž (ú)
1. nav. mn. palica s stopničko za stopalo kot podaljšek nog pri hoji: uporabljati hodulje; hoditi na hoduljah; noge ima dolge kot hodulje
● knjiž., ekspr. skozi življenje hodi na hoduljah živi vzvišen nad resničnostjo, vsakdanjostjo
2. oporna priprava na štirih nogah za pomoč gibalno oviranim pri hoji: izdati naročilnico za izposojo hodulje; bergle, hodulje in vozički
// nav. mn. oporna priprava za pomoč gibalno oviranim pri hoji: hoditi s hoduljami
SSKJ²
kopíto -a s (í)
1. rožena kožna tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: konj je grizel in bíl s kopiti ob tla; drobljivo kopito / konjsko kopito / kopita udarjajo po tlaku podkve na kopitih; klopotanje, peketanje kopit
♦ vet. obrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino; zool. konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus
2. spodnjemu delu noge podobna, navadno lesena priprava za izdelovanje, oblikovanje obuval: kopita za veliko stopalo ni imel / dati čevlje na kopito v čevlje dati kopito, da bi se razširili / čevljarsko kopito
// ekspr., v prislovni rabi v zvezi s po izraža, da ima kaj ustaljeno ali pogosto se ponavljajočo obliko: predava po enem kopitu; vse gre po istem, starem kopitu
3. leseni, navadno razširjeni del strelnega orožja: udaril ga je s kopitom / puškino kopito
● ekspr. naš oče je človek starega kopita v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi
SSKJ²
obrísati2 -ríšem dov. (ȋ)
1. narediti (sklenjeno) črto, črte okrog česa: obrisati stopalo / obrisati model na papir
♦ les. obrisati les s črtami označiti za nadaljnje oblikovanje
2. knjiž. opisati, prikazati: obrisati značaj junaka
    obrísan -a -o:
    obširno obrisan razplet; ostro obrisane silhuete hiš
SSKJ²
odtísniti -em dov. (í ȋ)
1. s pritisnjenjem povzročiti, da se s pomočjo barve kaj prenese na podlago: odtisniti štampiljko, podpis; odtisniti vzorec / pomočil je palec v barvo in ga odtisnil na papir
// prenesti z določeno tiskarsko tehniko na papir, tkanino: odtisniti poskusni odtis; odtisniti sliko; odtisniti z odtiskovalnico
// s pritisnjenjem povzročiti, da se naredi podoba predmeta v čem, na čem: odtisniti napis v vosek; odtisniti stopalo v sneg; deske so se odtisnile na površini betona / odtisniti sled narediti
2. star. odriniti, potisniti: odtisniti čoln od brega; veter je odtisnil oblake na gore
    odtísnjen -a -o:
    v kamenju odtisnjeni listi; datum je odtisnjen na pokrovu; na stroj odtisnjena pola; definicije pojmov so debeleje odtisnjene
SSKJ²
razrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
z rezanjem narediti kose, dele: razrezati jabolko, kruh; razrezati zaklano žival; razrezati z nožem, s škarjami / razrezati na koščke, krhlje, rezine; razrezati počez, po dolgem; pren. reke so razrezale ravnino
♦ navt. razrezati ladjo za staro železo
// narediti več urezov, zarez: rano so mu razrezali in izžgali; stopila je na črepinjo in si razrezala stopalo
    razrézan -a -o:
    razrezani kosi mesa; na koščke razrezana limona; razpraskane in razrezane roke
    ♦     bot. dlanasto, pernato razrezani list
SSKJ²
rotírati -am nedov. (ȋ)
1. delati, da se zlasti kak del telesa giblje okoli svoje osi; vrteti: pri vajah medenice ne rotirajte; rotirati stopalo, zapestje; rotirati koleno navzven
// gibati se okoli svoje osi; vrteti se: luč na strehi vozila rotira; rotirati in krožiti
♦ astron. galaksija, Sonce, Zemlja rotira se vrti
2. dov. in nedov., publ. menjati, zamenjati koga, zlasti pri igri: rotirati (vse) igralce / rotirati vodilne kadre
    rotirajóč -a -e:
    kosmatiti usnje na rotirajočem valju
    rotíran -a -o:
    ne ve, ali bo rotiran
SSKJ²
stopál -i [stopau̯] ž (ȃ)
nar. stopalo: boli ga desna stopal
SSKJ²
stopálce -a s (ā)
manjšalnica od stopalo: dekle z majhnimi stopalci / naplesti stopalce pri otroški nogavici
♦ zool. del noge pod golenjo pri žuželkah
SSKJ²
stopálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stopalo: stopalne kosti, mišice
♦ anat. stopalni obok srednji vbočeni del stopala
SSKJ²
stopálo -a s (á)
1. del noge od gležnja do konca prstov: stopalo ga je bolelo; stopati na celo stopalo; odtisi stopal v blatu
♦ med. plosko stopalo z izravnanim srednjim delom
// del nogavice, ki pokriva stopalo: razparati stopalo
2. zastar. pedal (pri kolesu): zadeti ob stopalo kolesa
3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): stati na stopalu kočije
SSKJ²
stópati1 -am nedov. (ọ̄)
1. delati korake: otrok stopa okorno, počasi; previdno stopaj, da ne padeš / na desno nogo še ne sme stopati prenašati teže pri hoji, stanju; stopati na celo stopalo pri hoji, stanju se s celim stopalom dotikati podlage
// dajati, polagati nogo na kaj, kam zlasti pri hoji: ne stopajte na gredice in zelenice; počasi je stopal na kline lestve; trdo stopati; stopal je tiho kot mačka
2. s korakom, koraki začenjati biti kje: stopali so na klop, da bi bolje videli; drug za drugim so stopali na oder; stopali so predenj in ga pozdravljali
// iti, hoditi: počasi je stopal proti hiši; stopal je na čelu kolone, ob vozu; stopali so po strmi stezi / stopal je s hitrimi koraki; pren. stopati po poti napredka
3. pojavljati se zlasti na površju: pot mu je stopal na čelo / solze ji stopajo v oči
4. z oslabljenim pomenom začenjati biti v kakem obdobju: z jutrišnjim dnem stopamo v novo leto; stopa v dvajseto leto življenja pred kratkim je bil star devetnajst let
// izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: pri tej starosti delavci stopajo v pokoj; nepremišljeno stopati v zakon se poročati / publ. delavci so stopali v gladovne stavke so začenjali z gladovnimi stavkami
5. postajati član česa: ljudje so masovno stopali v stranko / stopati k partizanom, pog. v partizane
6. ekspr. začenjati delovati na kakem področju: s tem romanom stopa pisatelj v slovensko književnost
● knjiž. stopati na plan izkazovati, uveljavljati se; ekspr. stopati komu na pot ovirati ga pri kaki dejavnosti, delu; publ. mladi pisatelji stopajo na prizorišče se začenjajo pojavljati, uveljavljati v javnosti; publ. pred javnost stopa že s četrto knjigo izdal je že četrto knjigo; ekspr. kri ji rada stopa v glavo, lica večkrat, hitro zardeva; ekspr. vino mu je stopalo v glavo ga je (nekoliko) upijanjalo; stopati v korak premikati se s hitrostjo navadne hoje; ekspr. stopati v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; publ. socialni problemi stopajo v ospredje postajajo pomembni, pereči; publ. v vojnem času stopajo osebne težave v ozadje izgubljajo pomembnost, vrednost
    stopáje knjiž.:
    stopaje v vlak, se je poslavljala; hodil je, stopaje po celih podplatih
    stopajóč -a -e:
    hodil je tiho, stopajoč po prstih; stopajoč po stopnicah, ga je srečal
Število zadetkov: 75