Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
stopíti1 -ím dov. stópil -íla, nam. stopít/stopìt; stopljênje; drugo gl. topiti1 (í/ȋ í) kaj ~ maslo; ~ sol v vodi
stopíti se -ím se (í/ȋ í) Sladkor se je stopil; poud. ~ ~ od sreče |biti zelo srečen|; neobč. stopiti se z/s kom Priseljenci so se stopili z domačini |prevzeli njihove lastnosti, se pomešali z njimi|
Pravopis
stopíti2 in stópiti -im dov. stópi -te in -íte; stópil -íla, stópit; (stópit) (í/ȋ/ọ́ ọ̑) ~ na stopnico in se ustaviti; poud.: ~ na trdna tla |postati bolj stvaren|; ~ po zdravnika |oditi|; ~ pred javnost, v javnost |začeti delovati v javnosti|; publ.: ~ pred matičarja poročiti se; Osebne težave so stopile v ozadje postale manj pomembne; ~ v pokoj upokojiti se; ~ v veljavo začeti veljati; stopiti komu/čemu na kaj ~ kači na glavo; ~ plesalki na nogo; poud. ~ nepridipravu na prste |onemogočiti ga|
Pravopis
dôl1 cilj. prostor. prisl. (ó) ~ poglej; stopiti ~ s kolesa → stopiti s kolesa; zavirati ~ po klancu; hoditi gor in ~ po sobi sem in tja; v zvezi z gor poud. Zamera gor, zamera ~, moraš mu to povedati |kljub mogoči zameri|
Pravopis
postopíti in postópiti -im dov.; drugo gl. stopiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ̑) star. ~ naprej, na drugo stran stopiti
postopíti se in postópiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ̑) neknj. pog. lotiti se, začeti: česa ~ ~ dela
Pravopis
razstopíti se in razstópiti se -im se dov.; drugo gl. stopiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ̑) redk. stopiti narazen
Pravopis
zahlačáti -ám dov. zahlačánje; drugo gl. hlačati (á ȃ) poud. |nerodno, okorno iti, stopiti|: Otrok je zahlačal za materjo
Pravopis
zakoráčiti -im dov. -en -ena; zakoráčenje (á ȃ) poud.: ~ v breg |iti, stopiti s širokimi koraki|; ~ v štirideseto leto |pred kratkim dopolniti devetintrideset let|; neobč. zakoračiti koga/kaj ~ konja zajahati; Pes ~i psico zaskoči
Pravopis
zakorákati -am dov. zakorákanje (ȃ) Telovadci ~ajo; poud. ~ po sobi |iti, stopiti|
Pravopis
zamencáti -ám [mə] dov. zamencánje; drugo gl. mencati (á ȃ) poud.: ~ od zadrege |narediti kratke sunkovite korake|; ~ od mize proti vratom |iti, stopiti s kratkimi koraki|
Pravopis
zamotovíliti -im dov. zamotovíljenje (í ȋ) poud.: ~ po sobi |počasi, nerodno stopiti|; ~ z rokami |narediti nekaj nerodnih gibov|
zamotovíliti se -im se (í ȋ) poud.: ~ ~ na sedež |počasi, nerodno se usesti|; ~ ~ v trnje |zaplesti se|
Pravopis
zaštorkljáti -ám dov.; drugo gl. štorkljati (á ȃ) slabš. ~ po stopnicah |nerodno, hrupno stopiti|
Pravopis
zatacáti -ám dov. zatacánje; drugo gl. tacati (á ȃ) poud. |počasi, okorno stopiti|: Medved je zatacal proti gozdu; slabš. ~ k oknu
Pravopis
zavzéti -vzámem dov. zavzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) koga/kaj ~ ozemlje; publ. ~ kritično stališče do česa postati kritičen; šport. žarg. ~ startni položaj postaviti se v; poud. ~ vrh gore |stopiti na, priti na|
zavzéti se -vzámem se (ẹ́ á) za koga/kaj ~ ~ ~ svoje cilje; ~ ~ ~ delavce; Poslanci so se zavzeli za spremembo zakona; poud. Osebno se je zavzel, da je vse potekalo v redu |je poskrbel, je pomagal|; zavzeti se za koga/kaj pri kom/čem ~ ~ ~ zapornike pri oblasteh; neobč. zelo se zavzeti ob novici se vznemiriti, se razburiti
Pravopis
armáda -e ž (ȃ) četrta ~; stopiti v ~o v vojsko; poud. ~ brezposelnih |množica|
Pravopis
brég -a m, mn. bregôvi -ôv tudi brégi -ov, mest. tudi bregéh (ẹ̑)
1. plavati proti ~u; stopiti na ~ |na kopno|; ~ reke; poud. odločno stati na nasprotnem ~u |imeti drugačno mnenje|
2. steči po ~u v dolino; hoditi v ~ |navkreber|; hiša na ~u |na hribu|; hiša v ~u |na pobočju|; poud. imeti kaj za ~om |kaj skrivati, skrivaj pripravljati|
Pravopis
čêlo -a s (é) gubati ~; ~ kolone; pesn. jasno ~ obraz; poud. stopiti na ~ gibanja |na vodilno mesto|
Pravopis
hodník1 -a m (í) stopiti s ~a v dvigalo; srečati se na ~u, v ~u; redk. prometni, zračni ~ koridor
Pravopis
iz [poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
Pravopis
izstopíti in izstópiti -im dov.; drugo gl. stopiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ̑) iz česa ~ ~ avtobusa; Kite so mu izstopile od napora; alp. Plezalec je izstopil ob enajstih |končal plezalni vzpon|
Pravopis
jáven -vna -o (á) ~ odgovor; poud. ~a skrivnost |navidezna|; Seja bo ~a
jávni -a -o (á) ~ natečaj; ~o mnenje; publ. sredstva ~ega obveščanja |časopisje, radio, televizija|
jávnost -i ž, pojm. (á) ~ poslovanja; skup. obveščati ~ o delu državnih organov |ljudi|; publ. vzbuditi zanimanje široke ~i; stopiti s svojimi deli pred ~, v ~; nastopati v ~i; oddelek za stike z ~jo, publ. z ~mi
Število zadetkov: 59