Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
arkáden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arkade: arkadni lok / arkadni motiv; arkadna lopa; arkadno dvorišče, stopnišče
SSKJ
držálo -a s (á) 
  1. 1. del orodja, priprave, stroja, namenjen za držanje z rokami: zlomiti držalo kladiva; leseno držalo; držalo vesla; držalo iz plastične mase; držalo pri biču; z vso težo se je oprl na držali pri plugu
    // del peresnika, namenjen za držanje: nekateri učenci so se nervozno presedali in grizli držala / kupil si je svinčnik, radirko in držalo peresnik
  2. 2. priprava, na katero se kaj postavi, obesi: svetilko je obesil na posebno držalo; stopnišče krasijo tudi zelo lepa držala za bakle
    ♦     teh. elektrodno držalo del varilne priprave, v katero se vpne elektroda
SSKJ
dvoránski -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na dvorano: gradnja dvoranskega objekta; dvoransko stopnišče
  2. 2. um. ki je iz več enako visokih prostorov, ločenih s stebri: dvoranski prostor; cerkvena ladja dvoranskega tipa / dvoranska cerkev
SSKJ
mármornat -a -o prid. (á) ki je iz marmorja: marmornat kip; marmornata plošča / marmornato stopnišče
// tak kot pri marmorju: marmornata belina
SSKJ
oblòk tudi oblók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) 
  1. 1. star. obok: za kamnitim oblokom se je pokazalo stopnišče / pričakal jih je pod oblokom vrat
    ●     star. nad njim se je razprostiral modri oblok nebo
  2. 2. biol. hrustančast ali koščen del ogrodja čeljusti, opore za jezik, škrg, navadno pri ribah: čeljustni, škržni obloki; podjezični oblok
  3. 3. elektr., v zvezi električni oblok električni tok v obliki svetlobnega in toplotnega loka med konicama oglenih ali kovinskih elektrod: varjenje z električnim oblokom
SSKJ
obóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obok: obočna oblika stropa / obočno stopnišče / obočna opeka / obočna arhitektura
♦ um. obočna pola osnovni prostorski element med glavnimi podpornimi točkami oboka
SSKJ
obókast -a -o prid. (ọ̄) podoben oboku: obokast rov
// ki ima obok(e): obokasto stopnišče
SSKJ
podrekáti -ám dov. (á ȃ) vulg. z iztrebljanjem umazati: kokoši so podrekale prag
// umazati sploh: avto me je oškropil in podrekal
    podrekáti se iztrebiti se: golob se je podrekal na stopnišče
    podrekán -a -o: podrekan kokošnjak
SSKJ
poríbati -am dov. (ȋ) z ribanjem očistiti: poribati pod, stopnišče, tla / poribati hodnik, kuhinjo; ulica je čista, kot bi jo poribali
// ekspr. podrgniti: s snegom mu je poribal lica; z obema rokama si je trdo poribal obraz / poribal sem si oči pomencal
    poríban -a -o: poribano stopnišče
SSKJ
prelomíti -lómim dov. (ī ọ́) 
  1. 1. z lomljenjem razdeliti na dva dela: prelomiti vejo / prelomiti po sredi / prelomiti palico na dvoje
  2. 2. nav. ekspr. ne izpolniti tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelomila je besedo, obljubo, prisego / prelomiti pogodbo, pravila, zakon prekršiti
  3. 3. publ., z orodnikom narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati in se začne kaj novega, drugačnega: prelomiti s starimi navadami, preteklostjo; prelomil je z vsem, kar ga je vezalo nanjo; dokončno so prelomili s starim načinom življenja / z njim je prelomil nima več zveze z njim
    // pisatelj je prelomil s tradicijo našega pripovedništva
    ♦     jur. prelomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; rel. prelomiti post
    prelomíti se 
    1. 1. zaradi sile, pritiska ne biti več (popolnoma) zraščen, skupaj: macesen se je prelomil čez sredo; pod težo snega se je veja prelomila / na tem mestu se noga malokdaj prelomi
    2. 2. ekspr., v zvezi z v (nenadoma) preiti v kaj drugega: tu se je breg iz strmine prelomil v položno pobočje / glas se ji je v grlu prelomil v pretresljiv jok / poletje se hitro prelomi v jesen nagne
      // nenadoma prenehati obstajati: ljubezen v njej se je prelomila / družinski mir se je prelomil
      ●       ekspr. na ovinku se cesta prelomi strmo spusti navzdol; ekspr. sredi govora se mu je glas prelomil nenadoma ni mogel več govoriti; knjiž., ekspr. pri tem delu se je njegova postava prelomila k tlom bil je zelo sključen, nagnjen naprej; ekspr. stopnišče se je dvakrat prelomilo imelo je dva vmesna presledka, podesta; ekspr. glej, da se pri delu ne prelomiš da se preveč ne izčrpaš; ekspr. služabnik se je trikrat prelomil v pasu globoko priklonil
    prelómljen -a -o: prelomljena kost; prelomljena palica; prelomljena prisega; prelomljen posredi
SSKJ
prijemálen -lna -o prid. (ȃ) ki je za prijemanje: prijemalno orodje / ob stopnišče so namestili prijemalne letve oprijemalne letve
♦ biol. prijemalni refleks refleks, pri katerem novorojenček stisne roko v pest, če se kdo dotakne njegove dlani; zool. prijemalni rep pri kapucinkah oprijemalni rep
SSKJ
slíkati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. upodabljati kaj z barvami, navadno umetniško: slikati morje, obraz, pokrajino; slikati na les, platno; slikati z močnimi barvami, s čopičem / dal se je slikati portretirati
    // slikati portrete, tihožitja / slikati na prostem; slikati po modelu, spominu
  2. 2. prenašati s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo: slikati otroka; slikati se za izkaznico
    // delati, da rentgenski žarki po presvetlitvi telesnih delov, organov potemnijo film: slikati gleženj, zob, želodec; (rentgensko) slikati hrbtenico
  3. 3. nav. ekspr. opisovati, prikazovati, navadno zelo živo, plastično: drugih dogodkov mu ni slikala preveč podrobno; v domišljiji si slika srečno prihodnost / film dobro slika življenje zapornikov / slikati v živih barvah, z živo besedo
  4. 4. obrt. prekrivati (stene) z beležem, s kredo: slikati stopnišče
    ●     ekspr. slikati hudiča bolj črnega, kot je v resnici imeti kaj za bolj negativno, kot je v resnici
    ♦     um. slikati na steklo upodabljati na hrbtno stran šipe z barvami, ki ne presevajo, zlasti v ljudski umetnosti; slikati v akvarelu, olju, pastelu; slikati v fresko tehniki
    slíkan -a -o: zanimivo slikana slika; slikana je na vrtu; mnoge osebe v romanu so slikane neprepričljivo
    ♦     um. slikana šipa šipa, okrašena z emajlnimi lazurnimi barvami; slikano okno v okensko odprtino vstavljena slika iz kosov raznobarvnega stekla, povezanih s svinčenimi trakovi
SSKJ
stebríščen -čna -o [təb] prid. (ȋ) nanašajoč se na stebrišče: stebriščni loki / stopnišče s stebriščnimi hodniki; stebriščno dvorišče
SSKJ
stólba -e [tudi u̯b] ž (ọ̑) zastar. stopnišče: vzpenjati se po polžasti stolbi; stolba brez ograje
SSKJ
stopníšče -a s (í) celota stopnic, ki povezujejo zlasti nadstropja v stavbi: zgraditi stopnišče na zunanji strani hiše; ustaviti se sredi stopnišča; srečati se na stopnišču; leseno, marmorno stopnišče; stopnišče brez držajev / jame, povezane s hodniki in strmimi stopnišči; vhodno stopnišče bloka
// prostor, kjer so te stopnice: pobeliti, pospravljati stopnišče; zadrževati se na stopnišču; razsvetljava stopnišča; presledki med stopnicami na stopnišču
SSKJ
stopníščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stopnišče: stopniščni ovinek; stopniščna ograja / stopniščni zidovi; stopniščno okno; stopniščna vrata
♦ arhit. stopniščni presledek večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest; stopniščna rama stopnice, ki povezujejo etažo s podestom ali s kako drugo etažo
SSKJ
šíbka -e ž (ī) žarg., teh. kovinska paličica, navadno lita: preprogo so pritrdili na stopnišče s šibkami iz medi / uliti jeklo v šibke
SSKJ
vêža -e stil. -é ž (é) prehoden prostor v poslopju za vhodnimi vrati: stopiti v vežo; mračna, obokana veža; veža in stopnišče / zakleniti vežo vežna vrata
// hotelska, kolodvorska veža hotelska, kolodvorska avla
● star. božja veža svetišče, cerkev; mrliška veža prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odru
♦ etn. vhodni prostor z ognjiščem v belokranjski hiši
SSKJ
založíti -ím dov., zalóžil (ī í) 
  1. 1. s polaganjem česa zakriti, obdati kaj: založiti krompir; okna so založili z vrečami peska
  2. 2. s polaganjem česa narediti kaj neprehodno, nedostopno: založiti vhod; založiti stopnišče s starim pohištvom
    // s polaganjem česa napolniti, porabiti prostor: pisalno mizo je založil s knjigami; založiti sobo z ropotijo / založiti prazne prostore v zaboju s papirjem
  3. 3. položiti, dati kaj kam tako, da se ne ve, kje je: nekam je založil ključ; ne najdem očal, najbrž sem jih založil; dokument se je založil
  4. 4. z dajanjem, pošiljanjem narediti, da kdo lahko razpolaga s čim: založiti koga z denarjem, s hrano; dobro so jih založili za na pot / založiti trg z modnimi izdelki; v pristanišču se ladja založi z gorivom; trgovina se je založila z različnim blagom / ekspr. založil se je z lahkotnim branjem oskrbel; pren. založiti se s potrpljenjem
  5. 5. dati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: ti kar vzemi, bom jaz založil; založiti za darilo; založiti tisoč dinarjev
    // dati, plačati za kaj, kar se pozneje vrne: založiti varščino; založiti denar za stroške
    // star. dati, plačati za kaj: rad ima tisto, za kar je založil svoj denar
  6. 6. dati denar za izhajanje in prodajanje česa: založiti knjigo / založiti izdajo slovarja / kot del naslovne strani, kolofona založil L. Schwentner; založila Državna založba Slovenije
  7. 7. star. naložiti, vložiti: del denarja je založil v zemljo; založiti glavnico
  8. 8. star. prigrizniti, pojesti: založiti še malo kruha, pečenke / pred odhodom bi bilo dobro še kaj založiti
    ●     star. založil mu je klofuto dal; star. založil mu je eno okrog ušes udaril ga je; star. založiti besedo za koga zavzeti se za koga; jamčiti za koga; zastar. za dolg založiti posestvo zastaviti
    ♦     igr. založiti (karto) dati nezaželeno nadštevilno karto v talon
    založíti se ekspr.  nasititi se, najesti se: dali so jim skledo žgancev, da so se pošteno založili; najbrž se je že kje založil, zato ni lačen
    ♦     igr. založiti se zmotiti se pri dajanju nadštevilnih kart v talon
    založèn -êna -o: založeni denar; biti za zimo dobro založen s premogom; s papirji založena miza; iskati založeno stvar
    ●     dobro založena trgovina ki ima za prodajo veliko količino raznovrstnega blaga
SSKJ
zgradíti -ím dov., zgrádil (ī í) 
  1. 1. narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane: zgraditi cesto, most, predor, stopnišče; zgraditi iz lesa, opeke; hišo si je zgradil po svojem načrtu / mesto so zgradili na bregu reke; utrdbo so zgradili pred šeststo leti; hitro, trdno zgraditi / redko zgraditi zid sezidati
    // lastovke so si zgradile gnezdo v hlevu; ta greben so zgradile korale / telo zgradi nove celice iz beljakovin; pren. zgraditi lepšo prihodnost; zgraditi temelje gospodarstva
  2. 2. sestaviti, izdelati celoto iz delov: zgraditi atomsko bombo, elektronski mikroskop; zgraditi ladjo / pregledno in smiselno zgraditi stavek
  3. 3. publ., v zvezi z na narediti, ustvariti kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: zgraditi družbo na demokratičnih načelih; svojo filozofijo je zgradil na materialistični osnovi / zgraditi zakon na ljubezni
    ♦     lit. zgraditi zaplet in razplet drame, romana; meteor. nad srednjo Evropo se je zgradil greben visokega zračnega pritiska je nastal, se razvil
    zgrajèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od zgraditi: dobro zgrajen roman; iz granita zgrajen spomenik; solidno zgrajena hiša; strnjeno zgrajeno naselje; človeško telo je zgrajeno podobno kot živalsko
    2. 2. publ. izoblikovan, trden: bil je zgrajena pisateljska osebnost; ni bil še dovolj ideološko zgrajen / zgrajen značaj
      ●       publ. njegov sošolec je bil zgrajen član komunistične partije; prim. izgraditi
Število zadetkov: 20