bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo] STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec
ETIMOLOGIJA: ↑bor
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
korúzni korúzna korúzno pridevnik [korúzni]
ETIMOLOGIJA: ↑koruza
- 2. ki je iz koruze 1.1. ali vsebuje koruzo 1.1.
ETIMOLOGIJA: ↑koruza
Celotno geslo
eSSKJ
stôrževka stôrževke samostalnik ženskega spola [stôržeu̯ka]
STALNE ZVEZE: smrekova storževka
ETIMOLOGIJA: ↑storž
STALNE ZVEZE: smrekova storževka
ETIMOLOGIJA: ↑storž
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
bôrov2 -a -o tudi borôv tudi boròv -ôva -o prid. (ó; ó; ȍ ó)
nanašajoč se na bor2: borov les; borov storž; borove iglice / smrekovi in borovi gozdovi
♦ zool. borov prelec
nanašajoč se na bor2: borov les; borov storž; borove iglice / smrekovi in borovi gozdovi
♦ zool. borov prelec
SSKJ²
čèrh čêrha m (ȅ é)
nar. (koruzni) storž: Frčejeva Reza jih [prašiče] je vabila s sabo s čerhom turščice (J. Jalen)
nar. (koruzni) storž: Frčejeva Reza jih [prašiče] je vabila s sabo s čerhom turščice (J. Jalen)
SSKJ²
češárek -rka m (ā)
storž (iglavcev): na glavo mu je padel češarek; nabirati češarke; borov, smrekov češarek
storž (iglavcev): na glavo mu je padel češarek; nabirati češarke; borov, smrekov češarek
SSKJ²
jágodast -a -o prid. (á)
podoben jagodi: jagodast plod; obleka jagodaste barve
♦ bot. jagodasti storž storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi
podoben jagodi: jagodast plod; obleka jagodaste barve
♦ bot. jagodasti storž storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi
SSKJ²
jélov -a -o in jelôv in jelòv -ôva -o prid. (ẹ́; ó; ȍ ó)
nanašajoč se na jelko: jelov les, storž; jelovi vršički / jelov gozd
nanašajoč se na jelko: jelov les, storž; jelovi vršički / jelov gozd
SSKJ²
klás -a m (ȃ)
1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri pšenici, ječmenu, rži: klas zori; poln, prazen, težek klas / žito že dela klas / pšenica gre v klas zori / pšenični, žitni klas
● ekspr. zdaj mu gre delo v klas mu uspeva, se uspešno končuje
♦ bot. klas socvetje s sedečimi cveti na podaljšani osi; sestavljeni klas ki ima na osrednjem vretencu posamezne manjše klase
2. nar. (koruzni) storž: ta koruza ima manjše klase
1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri pšenici, ječmenu, rži: klas zori; poln, prazen, težek klas / žito že dela klas / pšenica gre v klas zori / pšenični, žitni klas
● ekspr. zdaj mu gre delo v klas mu uspeva, se uspešno končuje
♦ bot. klas socvetje s sedečimi cveti na podaljšani osi; sestavljeni klas ki ima na osrednjem vretencu posamezne manjše klase
2. nar. (koruzni) storž: ta koruza ima manjše klase
SSKJ²
SSKJ²
lát1 -a m, rod. ed. tudi latú (ȃ)
1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu, prosu: odtrgati lat; zrel lat / proso že dela late
2. nar. (koruzni) storž: pastirji so pekli late
♦ agr. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; bot. socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih
1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu, prosu: odtrgati lat; zrel lat / proso že dela late
2. nar. (koruzni) storž: pastirji so pekli late
♦ agr. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; bot. socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih
SSKJ²
SSKJ²
oglódati -am tudi oglójem, tudi oglôdati -am dov., oglódaj oglódajte tudi oglóji oglójite tudi oglôdaj oglôdajte tudi oglodájte; tudi oglodála (ọ́; ó)
1. z glodanjem načeti, poškodovati: zajci so oglodali drevesca
// ekspr. poškodovati, uničiti: zob časa je oglodal gradove; na melišču so se podplati zelo oglodali
2. z glodanjem odstraniti del česa: miš je oglodala desko / pes je oglodal kosti; pren., ekspr. sonce je v tem tednu precej oglodalo ledenik
1. z glodanjem načeti, poškodovati: zajci so oglodali drevesca
// ekspr. poškodovati, uničiti: zob časa je oglodal gradove; na melišču so se podplati zelo oglodali
2. z glodanjem odstraniti del česa: miš je oglodala desko / pes je oglodal kosti; pren., ekspr. sonce je v tem tednu precej oglodalo ledenik
- oglódan tudi oglôdan -a -o:
napol oglodan storž; oglodane kosti; oblečen je bil v oglodano suknjo
SSKJ²
SSKJ²
oróbkati -am dov. (ọ̑)
odstraniti zrna s storža: orobkati koruzo
odstraniti zrna s storža: orobkati koruzo
- oróbkan -a -o:
orobkan koruzni storž
SSKJ²
SSKJ²
pínijev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na pinijo: pinijev storž / pinijev gozd
♦ zool. pinijev sprevodni prelec prelec, katerega ličinka jé liste pinije, Thaumatopoea pytiocampa
nanašajoč se na pinijo: pinijev storž / pinijev gozd
♦ zool. pinijev sprevodni prelec prelec, katerega ličinka jé liste pinije, Thaumatopoea pytiocampa
SSKJ²
stòrž stôrža m (ȍ ó)
1. del rastline, zlasti iglavcev, ki vsebuje seme: nabirati storže; kuriti s storži / borovi, smrekovi storži
♦ bot. storž olesenelo ali omesenelo soplodje nekaterih iglavcev; jagodasti storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi
2. del rastline, zlasti koruze, ki vsebuje zrna: koruza že dela storže; odstranjevati zrna s storža / koruzni storž
3. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu; kocen: zrezati storže zelja za krmo; glava in storž
1. del rastline, zlasti iglavcev, ki vsebuje seme: nabirati storže; kuriti s storži / borovi, smrekovi storži
♦ bot. storž olesenelo ali omesenelo soplodje nekaterih iglavcev; jagodasti storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi
2. del rastline, zlasti koruze, ki vsebuje zrna: koruza že dela storže; odstranjevati zrna s storža / koruzni storž
3. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu; kocen: zrezati storže zelja za krmo; glava in storž
SSKJ²
stôržek -žka m (ō)
1. manjšalnica od storž: borovi storžki / rdečkasti koruzni storžki
2. storžu podoben skupek plodov: gabrovi, jelševi storžki
// agr. žensko socvetje ali plod hmelja: obirati, trgati storžke / hmeljni storžki
1. manjšalnica od storž: borovi storžki / rdečkasti koruzni storžki
2. storžu podoben skupek plodov: gabrovi, jelševi storžki
// agr. žensko socvetje ali plod hmelja: obirati, trgati storžke / hmeljni storžki
SSKJ²
stròk strôka m (ȍ ó)
1. podolgovat plod z več semeni, obdanimi z luščino: stroki se debelijo, zorijo; grahov, fižolov strok; kratki, ploščati, široki stroki; poln, prazen strok; stroki leče
2. vsak od delov česnove glavice: razdeliti česen na stroke / olupiti, streti strok česna
3. nar. (koruzni) storž: potrgati s koruze stroke
1. podolgovat plod z več semeni, obdanimi z luščino: stroki se debelijo, zorijo; grahov, fižolov strok; kratki, ploščati, široki stroki; poln, prazen strok; stroki leče
2. vsak od delov česnove glavice: razdeliti česen na stroke / olupiti, streti strok česna
3. nar. (koruzni) storž: potrgati s koruze stroke
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 82
Dostopnost