Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
admiralitéta -e ž (ẹ̑)
v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva
// admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
SSKJ²
avantgárda -e ž (ȃ)
1. idejni nosilci kakega gibanja: politična, organizacijska avantgarda; avantgarda ljudskih množic, delavskega razreda
// predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti: glasbena, gledališka avantgarda
2. zastar. prednja straža, predstraža: konjenica je bila poslana naprej kot avantgarda
Celotno geslo Etimološki
avantgȃrda -e ž
bivák biváka tudi bívak bívaka samostalnik moškega spola [bivák] tudi [bívak]
    1. manjše zasilno zavetišče na prostem, zlasti v visokogorju
STALNE ZVEZE: bivak vreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Biwak in frc. bivouac iz spnem. bīwake ‛straža na prostem’, iz ‛pri’ + wake ‛straža’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
bivák -a m
SSKJ²
částen -tna -o prid., částnejši (á)
1. ki je v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: naša zgodovina je častna; vsako pošteno delo je častno / to je častna dolžnost / ekspr. dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno / kot podkrepitev trditve, obljube res, častna beseda!
2. namenjen počastitvi koga: častni bataljon; častna četa, salva, straža; sedeti na častnem mestu / podeliti častni naslov; z veseljem sem sprejel to častno nalogo / častni znak svobode Republike Slovenije najvišje državno odlikovanje za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije / častni član, doktor, meščan naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug; pren. to delo ima častno mesto v naši književnosti
3. ki ne prinaša materialnih koristi: častna funkcija odbornika; ta služba je v bistvu častna
4. zastar. pošten2, častivreden: brodnik je bil časten človek
● 
ekspr. vedno je kakšna častna izjema kdo, ki je boljši od drugih
♦ 
pravn. častni dolg dolg, katerega poravnava je le častna, ne pa pravna dolžnost; častno sodišče razsodišče društva, organizacije, ki razsoja moralne, etične prestopke svojih članov; šport. častni gol edini gol, ki ga je dalo poraženo moštvo
    částno prisl.:
    častno se bojevati; mladina je častno izpolnila naloge
Pleteršnik
částən, -tna, adj. 1) Ehren-: častna straža, die Ehrenwache; častno meščanstvo, das Ehrenbürgerrecht; — 2) Rang-: častna stopnja, die Rangstufe; — 3) ehrenvoll, ehrend: častni poziv, die ehrenvolle Einladung; častno koga v misel vzeti, jemandes in Ehren gedenken; častni gospodje, die verehrten Herren, Levst. (Močv.); ehrenwert: Bog je velik in č. črez vse druge bogove, Dalm.
SSKJ²
dovzéti -vzámem dov., dovzêmi dovzemíte; dovzél; nam. dovzét in dovzèt (ẹ́ á)
nar. izvedeti: Potem je s prav tako prijetnim občutkom dovzel, da je narodna straža prevzela oblast (Prežihov)
SSKJ²
dvóren -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na dvor: dvorni služabniki; dvorna palača; dvorna straža / dvorni ceremonial; dvorne spletke / postal je dvorni dobavitelj / služboval je v dunajski dvorni knjižnici / dvorni svétnik v nekaterih državah naslov za visokega državnega uradnika; dvorna dama v nekaterih državah naslov za žensko, ki ob posebnih priložnostih spremlja vladarico; dvorna pisarna v stari Avstriji urad za zunanjo, notranjo in juridično upravo ter vrhovno sodišče
 
dvorni norec človek, ki z norčijami zabava vladarja in njegovo spremstvo
Jezikovna
Enobesedna imena ustanov

Zanima me enobesedno ime ustanove (testna naloga pri slovenskem jeziku v 5. razredu).

SSKJ²
eskórta -e ž (ọ̑)
oborožena straža za spremstvo, zaščito ali nadzorstvo: aretiranec je stopal sredi eskorte; vojaška eskorta; komandant eskorte
 
voj. spremljati konvoj z eskorto
Pravopis
eskórta -e ž (ọ̑) vojaška ~ |straža|
SSKJ²
finánca -e ž (ȃ)
1. star. finančni urad: financa in davkarija sta v sosednji ulici
2. nekdaj finančna straža: v vas je prišla financa
Pravopis
finánca -e ž, pojm. (ȃ) star. finančni urad, finančna straža
SSKJ²
finánčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na finance: finančni načrt; proračunski finančni sistem; finančna politika; organizacija finančnega poslovanja / finančni polom, uspeh; industrijska in finančna moč države; neomejene finančne možnosti; priti v finančno odvisnost; finančne težave; finančno stanje občine; materialno-finančni problemi podjetja / delovno mesto finančnega knjigovodje; finančni minister / finančni urad / finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utaj
♦ 
ekon. finančni kapital bančni kapital, udeležen v industriji; finančna oligarhija; pravn. finančno pravo
    finánčno prisl.:
    finančno močnejši trusti; ustanova je finančno samostojna; sam.:, pog. naš finančni finančni knjigovodja
Celotno geslo Etimološki
gȃrda -e ž
Pravopis
garnizónski -a -o (ọ̑) ~a straža
Pravopis
Gôrska stráža -e -e ž, stvar. i. (ó á) |naravovarstvena organizacija|
Planinstvo
gôrska stráža -e -e ž
SSKJ²
gôrski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na goro: gorski greben; gorski vrhovi; gorska skupina; strma gorska pobočja / gorski zrak; gorska cesta; gorske rastline, živali / gorski svet; gorska pokrajina / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; gorski vodnik kdor se ukvarja z vodenjem ljudi po visokih gorah; gorska reševalna služba organizacija za pomoč ponesrečencem v gorah; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave
♦ 
bot. gorski brest; gorska sretena gorska rastlina z velikimi rumenimi cveti in pernatimi listi, Geum montanum; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; med. gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; pravn. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu; zgod. gorski gospod v fevdalizmu zemljiški gospod, ki daje vinograde v zakup po gorskem pravu; gorsko pravo v fevdalizmu pravila, ki urejajo pravna razmerja med gorskim gospodom in zakupniki
Število zadetkov: 114