Zadetki iskanja
Pleteršnik
SSKJ²
pustíti -ím dov., pústil (ī í)
1. s širokim pomenskim obsegom ne narediti določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: pustil je deske pred vrati, čeprav ve, da so v napoto; pol kosila je pustil ni pojedel; pusti to, saj veš, da ni tvoje ne jemlji tega, ne prilaščaj si tega; vse so pustili, jaz naj pa pospravljam / pustiti njivo v ledini, v prahi / pustiti vrata nezaklenjena / pusti ga, ko veš, da ni kriv; pustiti koga brez odgovora ne odgovoriti mu; pustiti koga na miru, pri miru; pustiti koga pri življenju, v zmoti / pustiti kaj ob strani ne upoštevati, ne ozirati se na kaj; publ. pustiti vprašanje odprto ne odgovoriti nanj, ne rešiti ga / pripoved ga je pustila ravnodušnega
2. z nedoločnikom ne narediti določenega dejanja
a) da se lahko uresničuje dejanje, kot ga izraža dopolnilo: pustiti testo vzhajati; pustiti si rasti brado
b) da kdo neha delati, biti v stanju, kot ga izraža dopolnilo: pustiti koga spati do devetih; pusti otroke, naj se igrajo / pusti ga, naj gre; pusti mu oditi; pustiti se fotografirati, ujeti / pog. tega si ne pustim reči ne dovolim / straža ga ni pustila na drugo stran
3. ne narediti komu določenega dejanja, zaradi česar mu kaj ostane: pustili so mu obleko in knjige, vse ostalo so mu pa zaplenili / pustiti komu svobodo, življenje
4. nezavedno ne narediti določenega dejanja, zaradi česar osebek nima, ne more uporabiti, kar izraža dopolnilo: ni mogel plačati, ker je pustil denar doma; le kje sem pustil dežnik
5. z določenim namenom narediti, da je, ostane kaj kje: pustiti ključ pod predpražnikom / pustiti komu, za koga pismo; pustiti naslov pri stricu
6. narediti, da ostane kdo ali kaj na mestu, kjer je bil pred tem tudi osebek: pustiti družino v domovini; pustil je psa pred vrati in vstopil / bolnika ne moremo pustiti samega
7. narediti, povzročiti, da kje je, ostane, kar izraža dopolnilo: tat ni pustil prstnih odtisov, sledov / bolezen lahko pusti hude posledice / pog. predstava je pustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala
// s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da ostane zaradi določenega delovanja, dogajanja za osebkom, kar izraža dopolnilo: okupator je pustil za seboj požgane domove; nevihta je pustila veliko opustošenje / vojna pusti v ljudeh strah
8. s prislovnim določilom zaradi premikanja, napredovanja priti glede na koga ali kaj v položaj, kot ga izraža določilo: pustili smo mesto za seboj in prodirali dalje proti jugu / pog. pustiti koga pri učenju daleč zadaj
9. zapustiti: vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest / pustil je ženo in se poročil z drugo / umrli je pustil ženo in dva otroka / pustiti sinovoma lepo premoženje
10. nehati biti v dejavnem odnosu s tem, kar izraža dopolnilo: pustiti delo, kajenje, službo; pusti žogo in pojdi z nami / pustimo burke, šale začnimo (govoriti, ravnati) resno; pustimo to, raje nam povej kaj bolj veselega nehajmo se pogovarjati o tem, ne mislimo na to / pusti to delo drugemu prepusti
● pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; pog. reci mu, da ga pustim pozdraviti da ga pozdravljam; pog. zmeraj se pusti prositi zmeraj ga je treba pregovarjati, da naredi, kar se prosi; ekspr. tu sem pustil svojo mladost preživel; pog. le kje si pamet pustil, fant le kaj si mislil, da si bil tako nespameten; ekspr. pustiti domišljiji prosto pot sanjariti, izmišljati si; pustiti komu proste roke ne ga ovirati, onemogočati; dovoliti mu, da ravna po svojem preudarku; pog. pustimo to ne govorimo več o tem; ekspr. pustil ga je že iz misli pozabil je nanj; ekspr. ves čas ga ni pustil izpred oči ga je opazoval, nadzoroval; publ. pustiti tovarno v obratovanje narediti, da začne obratovati, delati; pog. njen mož pusti ves denar v gostilni ga zapravi, zapije; pog. ta pa ne pusti do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered
1. s širokim pomenskim obsegom ne narediti določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: pustil je deske pred vrati, čeprav ve, da so v napoto; pol kosila je pustil ni pojedel; pusti to, saj veš, da ni tvoje ne jemlji tega, ne prilaščaj si tega; vse so pustili, jaz naj pa pospravljam / pustiti njivo v ledini, v prahi / pustiti vrata nezaklenjena / pusti ga, ko veš, da ni kriv; pustiti koga brez odgovora ne odgovoriti mu; pustiti koga na miru, pri miru; pustiti koga pri življenju, v zmoti / pustiti kaj ob strani ne upoštevati, ne ozirati se na kaj; publ. pustiti vprašanje odprto ne odgovoriti nanj, ne rešiti ga / pripoved ga je pustila ravnodušnega
2. z nedoločnikom ne narediti določenega dejanja
a) da se lahko uresničuje dejanje, kot ga izraža dopolnilo: pustiti testo vzhajati; pustiti si rasti brado
b) da kdo neha delati, biti v stanju, kot ga izraža dopolnilo: pustiti koga spati do devetih; pusti otroke, naj se igrajo / pusti ga, naj gre; pusti mu oditi; pustiti se fotografirati, ujeti / pog. tega si ne pustim reči ne dovolim / straža ga ni pustila na drugo stran
3. ne narediti komu določenega dejanja, zaradi česar mu kaj ostane: pustili so mu obleko in knjige, vse ostalo so mu pa zaplenili / pustiti komu svobodo, življenje
4. nezavedno ne narediti določenega dejanja, zaradi česar osebek nima, ne more uporabiti, kar izraža dopolnilo: ni mogel plačati, ker je pustil denar doma; le kje sem pustil dežnik
5. z določenim namenom narediti, da je, ostane kaj kje: pustiti ključ pod predpražnikom / pustiti komu, za koga pismo; pustiti naslov pri stricu
6. narediti, da ostane kdo ali kaj na mestu, kjer je bil pred tem tudi osebek: pustiti družino v domovini; pustil je psa pred vrati in vstopil / bolnika ne moremo pustiti samega
7. narediti, povzročiti, da kje je, ostane, kar izraža dopolnilo: tat ni pustil prstnih odtisov, sledov / bolezen lahko pusti hude posledice / pog. predstava je pustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala
// s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da ostane zaradi določenega delovanja, dogajanja za osebkom, kar izraža dopolnilo: okupator je pustil za seboj požgane domove; nevihta je pustila veliko opustošenje / vojna pusti v ljudeh strah
8. s prislovnim določilom zaradi premikanja, napredovanja priti glede na koga ali kaj v položaj, kot ga izraža določilo: pustili smo mesto za seboj in prodirali dalje proti jugu / pog. pustiti koga pri učenju daleč zadaj
9. zapustiti: vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest / pustil je ženo in se poročil z drugo / umrli je pustil ženo in dva otroka / pustiti sinovoma lepo premoženje
10. nehati biti v dejavnem odnosu s tem, kar izraža dopolnilo: pustiti delo, kajenje, službo; pusti žogo in pojdi z nami / pustimo burke, šale začnimo (govoriti, ravnati) resno; pustimo to, raje nam povej kaj bolj veselega nehajmo se pogovarjati o tem, ne mislimo na to / pusti to delo drugemu prepusti
● pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; pog. reci mu, da ga pustim pozdraviti da ga pozdravljam; pog. zmeraj se pusti prositi zmeraj ga je treba pregovarjati, da naredi, kar se prosi; ekspr. tu sem pustil svojo mladost preživel; pog. le kje si pamet pustil, fant le kaj si mislil, da si bil tako nespameten; ekspr. pustiti domišljiji prosto pot sanjariti, izmišljati si; pustiti komu proste roke ne ga ovirati, onemogočati; dovoliti mu, da ravna po svojem preudarku; pog. pustimo to ne govorimo več o tem; ekspr. pustil ga je že iz misli pozabil je nanj; ekspr. ves čas ga ni pustil izpred oči ga je opazoval, nadzoroval; publ. pustiti tovarno v obratovanje narediti, da začne obratovati, delati; pog. njen mož pusti ves denar v gostilni ga zapravi, zapije; pog. ta pa ne pusti do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered
- pustívši zastar.:
odhitela je, pustivši otroka samega
- puščèn -êna -o:
na vrtu puščeno orodje
SSKJ²
púščati -am nedov. (ú)
1. s širokim pomenskim obsegom ne delati določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: obleko puščajo vsepovsod, jaz naj pa pospravljam / ne puščaj vrat odklenjenih / puščati kaj, koga na miru, pri miru; puščati vrt v plevelu / puščati kaj ob strani ne upoštevati, ne ozirati se na kaj; puščati koga v dvomih / misel na smrt ga je puščala hladnega
2. z nedoločnikom ne delati določenega dejanja
a) da se lahko uresničuje dejanje, kot ga izraža dopolnilo: puščati testo vzhajati; puščati si rasti brke
b) da kdo neha delati, biti v stanju, kot ga izraža dopolnilo: ob nedeljah so jih puščali spati; pušča otroke, da se po ves dan igrajo, sam pa gara / puščati komu govoriti, da govori; puščati se streči / straža naj nikogar ne pušča čez most
3. ne delati komu določenega dejanja, zaradi česar mu kaj ostaja: jemali so jim vse, samo obleko, ki so jo imeli na sebi, so jim puščali / puščati ujetnikom življenje
4. nezavedno ne delati določenega dejanja, zaradi česar osebek nima, ne more uporabljati, kar izraža dopolnilo: svoj dežnik pušča kjerkoli
5. z določenim namenom delati, da je, ostaja kaj kje: puščati ključ na oknu / puščati komu, za koga pisma pri sosedu
6. delati, da ostaja kdo ali kaj na mestu, kjer je bil pred tem tudi osebek: kadar je kupoval, je puščal psa pred trgovino / prijatelja ne moremo puščati samega
7. delati, povzročati, da kje je, ostaja, kar izraža dopolnilo: tatovi niso puščali sledov / take bolezni puščajo hude posledice / tkanina pušča barvo; sadje pušča madeže
// s prislovnim določilom delati, povzročati, da ostaja zaradi določenega delovanja, dogajanja za osebkom, kar izraža dopolnilo: okupatorjeva vojska je puščala za seboj opustošenje / vojna pušča v ljudeh strah
8. s prislovnim določilom zaradi premikanja, napredovanja prihajati glede na koga ali kaj v položaj, kot ga izraža določilo: najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem / pog. pri učenju ga pušča vse bolj zadaj
9. zapuščati: možje puščajo žene in se poročajo z drugimi / puščati potomcem hiše in zemljišča
10. nehavati biti v dejavnem odnosu s tem, kar izraža dopolnilo: vedno več ljudi pušča delo, kajenje; puščajo zemljo in odhajajo v tovarne / puščati delo drugemu prepuščati
11. nezaželeno biti tak, da lahko prehaja skozi kaka snov: cev, lonec pušča; streha na več mestih pušča / okna ne puščajo v dvorano dovolj svetlobe
12. delati v kaj odprtino, da lahko gre določena snov iz česa: puščati gnojne bule / nekdaj ker je imel visok krvni pritisk, so mu puščali kri
● pog., ekspr. kri mu bom puščal, ko pride izraža zelo visoko stopnjo jeze; ekspr. ne puščaj ga izpred oči neprestano ga glej, nadzoruj
1. s širokim pomenskim obsegom ne delati določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: obleko puščajo vsepovsod, jaz naj pa pospravljam / ne puščaj vrat odklenjenih / puščati kaj, koga na miru, pri miru; puščati vrt v plevelu / puščati kaj ob strani ne upoštevati, ne ozirati se na kaj; puščati koga v dvomih / misel na smrt ga je puščala hladnega
2. z nedoločnikom ne delati določenega dejanja
a) da se lahko uresničuje dejanje, kot ga izraža dopolnilo: puščati testo vzhajati; puščati si rasti brke
b) da kdo neha delati, biti v stanju, kot ga izraža dopolnilo: ob nedeljah so jih puščali spati; pušča otroke, da se po ves dan igrajo, sam pa gara / puščati komu govoriti, da govori; puščati se streči / straža naj nikogar ne pušča čez most
3. ne delati komu določenega dejanja, zaradi česar mu kaj ostaja: jemali so jim vse, samo obleko, ki so jo imeli na sebi, so jim puščali / puščati ujetnikom življenje
4. nezavedno ne delati določenega dejanja, zaradi česar osebek nima, ne more uporabljati, kar izraža dopolnilo: svoj dežnik pušča kjerkoli
5. z določenim namenom delati, da je, ostaja kaj kje: puščati ključ na oknu / puščati komu, za koga pisma pri sosedu
6. delati, da ostaja kdo ali kaj na mestu, kjer je bil pred tem tudi osebek: kadar je kupoval, je puščal psa pred trgovino / prijatelja ne moremo puščati samega
7. delati, povzročati, da kje je, ostaja, kar izraža dopolnilo: tatovi niso puščali sledov / take bolezni puščajo hude posledice / tkanina pušča barvo; sadje pušča madeže
// s prislovnim določilom delati, povzročati, da ostaja zaradi določenega delovanja, dogajanja za osebkom, kar izraža dopolnilo: okupatorjeva vojska je puščala za seboj opustošenje / vojna pušča v ljudeh strah
8. s prislovnim določilom zaradi premikanja, napredovanja prihajati glede na koga ali kaj v položaj, kot ga izraža določilo: najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem / pog. pri učenju ga pušča vse bolj zadaj
9. zapuščati: možje puščajo žene in se poročajo z drugimi / puščati potomcem hiše in zemljišča
10. nehavati biti v dejavnem odnosu s tem, kar izraža dopolnilo: vedno več ljudi pušča delo, kajenje; puščajo zemljo in odhajajo v tovarne / puščati delo drugemu prepuščati
11. nezaželeno biti tak, da lahko prehaja skozi kaka snov: cev, lonec pušča; streha na več mestih pušča / okna ne puščajo v dvorano dovolj svetlobe
12. delati v kaj odprtino, da lahko gre določena snov iz česa: puščati gnojne bule / nekdaj ker je imel visok krvni pritisk, so mu puščali kri
● pog., ekspr. kri mu bom puščal, ko pride izraža zelo visoko stopnjo jeze; ekspr. ne puščaj ga izpred oči neprestano ga glej, nadzoruj
- puščajóč -a -e:
hodil je, puščajoč za seboj blatne sledove; puščajoča posoda
Celotno geslo
Vezljivostni G
púščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Obleko pušča vsepovsod.
Obleko pušča vsepovsod.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj držati koga/kaj
V določenih dneh so ga puščali /na/pri miru/.
V določenih dneh so ga puščali /na/pri miru/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj / komu/čemu delati kaj / kje / kod z določenim namenom/ciljem
Testo je puščala vzhajati.
Testo je puščala vzhajati.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nezavedno delati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Svoj dežnik pušča kjer koli.
Svoj dežnik pušča kjer koli.
5.
kdo/kaj povzročati kaj
/Zavestno/ so puščali žrtve kar (na bojišču).
/Zavestno/ so puščali žrtve kar (na bojišču).
6.
kdo/kaj zaradi premikanja začeti imeti zadaj koga/kaj v/na/pri kom/čem / s/za/pred/med/pod/nad kom/čim / kje / kod
Najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem.
Najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem.
7.
kdo/kaj dajati stran koga/kaj k/h komu/čemu v/na/pri kom/čem / kje / kod
Možje /brezvestno/ puščajo žene doma.
Možje /brezvestno/ puščajo žene doma.
8.
kdo/kaj nehavati intenzivno obravnavati kaj
Vedno več ljudi /z lahkoto/ pušča delo (v državnih podjetjih).
Vedno več ljudi /z lahkoto/ pušča delo (v državnih podjetjih).
9.
kaj dajati možnost navadno nezaželenega prehoda za
Lonec pušča.
Lonec pušča.
10.
kdo/kaj odvzemati kaj
Včasih so tudi (ljudem) puščali kri.
Včasih so tudi (ljudem) puščali kri.
11.
kdo/kaj delati odprtino, prehod v kaj
Zdravnik (mu) je /s skalpelom/ puščal gnojne bule.
Zdravnik (mu) je /s skalpelom/ puščal gnojne bule.
Celotno geslo
ePravopis
Rdeči trg
Predlog
Rdečega trga samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
trg v Moskvi
IZGOVOR: [ərdéči tə̀rk], rodilnik [ərdéčega tə̀rga]
Celotno geslo
Kostelski
Pleteršnik
SSKJ²
stán3 -a in -ú m (ȃ)
1. pastirska koča: pred nevihto so se zatekli v bližnji stan / pastirski, planinski stan
2. star. dom, stanovanje: ima vlažen in temen stan / straža se je vrnila v stan v (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče
● zastar. lovec se je potihoma približal stanu stojišču
1. pastirska koča: pred nevihto so se zatekli v bližnji stan / pastirski, planinski stan
2. star. dom, stanovanje: ima vlažen in temen stan / straža se je vrnila v stan v (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče
● zastar. lovec se je potihoma približal stanu stojišču
Pleteršnik
strȃž, -ȋ, f. 1) = straža 1), Jan., Vrt.; — 2) der untere Theil des Daches: pod stražjo, in den winkeligen Theilen des Dachbodens, Notr., Dol.; — 3) das Holzreifende, C.
SSKJ²
stráža -e ž (á)
oseba, skupina oseb, ki koga, kaj varuje, brani, nadzoruje: straža je prijela vlomilca; ubežnika so izročili straži; postaviti, razporediti, razposlati straže; menjava straže; poveljnik straže / spremljala ga je častna straža; pionirska, taborniška, vojaška straža; predsednikova telesna straža / obalna straža v nekaterih državah navadno policisti, ki s hitrimi čolni patruljirajo ob obali; obmejna straža nekdaj vojaška formacija, ki straži, nadzoruje državno mejo
// dejavnost, ki se ukvarja z varovanjem, branjenjem, nadzorovanjem koga, česa: v tovarni so vpeljali stražo; konec, začetek straže / iti na stražo; poslali, postavili so ga na stražo; biti določen za stražo; biti, menjavati se, stati na straži; dnevna, nočna straža; pren., ekspr. stati na straži miru
● ekspr. biti na mrtvi straži slovenstva za vsako ceno biti Slovenec na določenem, zelo izpostavljenem ozemlju; finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utaj; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave
♦ navt. nočna straža od osmih zvečer do štirih zjutraj; voj. mrtva straža nekdaj na zelo izpostavljenem, nevarnem položaju; obhodna straža; prednja straža predstraža; premična straža na pohodih, pri transportih; zgod. narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem; vaška straža med narodnoosvobodilnim bojem organizirana oborožena skupina belogardistov za varovanje vasi pred partizani
oseba, skupina oseb, ki koga, kaj varuje, brani, nadzoruje: straža je prijela vlomilca; ubežnika so izročili straži; postaviti, razporediti, razposlati straže; menjava straže; poveljnik straže / spremljala ga je častna straža; pionirska, taborniška, vojaška straža; predsednikova telesna straža / obalna straža v nekaterih državah navadno policisti, ki s hitrimi čolni patruljirajo ob obali; obmejna straža nekdaj vojaška formacija, ki straži, nadzoruje državno mejo
// dejavnost, ki se ukvarja z varovanjem, branjenjem, nadzorovanjem koga, česa: v tovarni so vpeljali stražo; konec, začetek straže / iti na stražo; poslali, postavili so ga na stražo; biti določen za stražo; biti, menjavati se, stati na straži; dnevna, nočna straža; pren., ekspr. stati na straži miru
● ekspr. biti na mrtvi straži slovenstva za vsako ceno biti Slovenec na določenem, zelo izpostavljenem ozemlju; finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utaj; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave
♦ navt. nočna straža od osmih zvečer do štirih zjutraj; voj. mrtva straža nekdaj na zelo izpostavljenem, nevarnem položaju; obhodna straža; prednja straža predstraža; premična straža na pohodih, pri transportih; zgod. narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem; vaška straža med narodnoosvobodilnim bojem organizirana oborožena skupina belogardistov za varovanje vasi pred partizani
Pravopis
stráža -e ž, člov. (á) ~ je prijela vlomilca; častna ~; predsednikova telesna ~; pojm. konec, začetek ~e; iti na ~o; biti, stati na ~i; dnevna, nočna ~
Pravopis
Stráža -e ž, zem. i. (á) |pri Novem mestu|: v ~i
stráški -a -o (á)
Stražàn -ána in Stražán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Stražánka -e ž, preb. i. (ȃ)
stráški -a -o (á)
Stražàn -ána in Stražán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Stražánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Celotno geslo
Sinonimni
stráža -e ž BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
finančna straža
oseba, skupina oseb, ki koga, kaj varuje, brani, nadzoruje
finančna straža
Celotno geslo
Etimološki
stráža -e ž
Pleteršnik
strȃža, f. 1) die Wache, Mur., Cig., Jan., Dalm., Jap., nk.; na straži biti, Wache halten; na s. stati, Wache stehen, nk.; — der Wachposten; mestna s., die Stadtwache, glavna s., die Hauptwache, pomejna s., die Grenzwache, prednja, zadnja s., die Vorhut, die Nachhut beim Heere, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; mejna s., der Grenzcordon, obhodna s., die Patrouille, spremljevalna s., die Escorte, Jan. (H.); telesna, životna s., die Leibgarde, Cig., Jan., DZ., nk.; finančna s., die Finanzwache, DZkr.; pod stražo imeti, držati, bewachen, Cig.; začasno pod stražo vzeti koga, provisorisch verhaften, DZ.; — dekliška s., das Fensterln, stražo stati, fensterln, Npes.-K.; — 2) der Dienst: s. Gospoda, die Gottesverehrung, Dalm.; stražo streči ("dienen") vsi "gmajni", Dalm.; — 3) = odnes 1), der Dachvorsprung oder der diesem Dachtheile entsprechende innere Dachraum, Notr., Dol.; prim. straž 2); — tudi: stráža.
Prekmurski
stráža -e ž
1. straža, oseba, skupina oseb, ki koga, kaj varuje, brani, nadzoruje: Pokopanye i ſztrá'za KŠ 1771, 92; paſztérje na pouli veroſztüvajoucsi i ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; on je zaiſztino koga drügoga na ſztrá'so k-nyemi mogao poſztaviti KM 1790, 64; Benetsáni szo vogerszko sztráso zevsze Dalmácie vözegnali KOJ 1848, 25
2. nočni čas v antiki, določen po straži: i okoli ſtrte ſztrá'ze je knyim priſao KŠ 1771, 121; Medtêm je prislo vrêmen sztrá'ze KAJ 1870, 94; I csi pride vu drügoj ſztrá'zi, ali vu trétyoj ſztrá'zi i nájde je tak KŠ 1771, 213; dabi znao hi'zni goſzpodár, vſteroj ſztrá'zi bi tát priſao KŠ 1771, 82
1. straža, oseba, skupina oseb, ki koga, kaj varuje, brani, nadzoruje: Pokopanye i ſztrá'za KŠ 1771, 92; paſztérje na pouli veroſztüvajoucsi i ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; on je zaiſztino koga drügoga na ſztrá'so k-nyemi mogao poſztaviti KM 1790, 64; Benetsáni szo vogerszko sztráso zevsze Dalmácie vözegnali KOJ 1848, 25
2. nočni čas v antiki, določen po straži: i okoli ſtrte ſztrá'ze je knyim priſao KŠ 1771, 121; Medtêm je prislo vrêmen sztrá'ze KAJ 1870, 94; I csi pride vu drügoj ſztrá'zi, ali vu trétyoj ſztrá'zi i nájde je tak KŠ 1771, 213; dabi znao hi'zni goſzpodár, vſteroj ſztrá'zi bi tát priſao KŠ 1771, 82
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
straža samostalnik ženskega spola
Vorenc
straža ž, F4, custodia, -ae, vahta, ſtraṡha, varovanîe, skramba; excubiae, vahte, ſtrashe; vigilia, -ae, vahta, ſtraṡha, nozhna vahta; vigilia, tá dán pred praṡnikam, poſtni dán: vahta, ſtraṡha
Celotno geslo
Megiser
straža -e samostalnik ženskega spola
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 114
Dostopnost