Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
nagánjati -am nedov. (ȃ) delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem
  1. a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: naganjati otroke iz sobe / naganjati kokoši z vrta
  2. b) da kdo kam gre, pride: naganjati otroke na igrišče / naganjati živino v hlev / ekspr.: domačine so naganjali v prve bojne vrste; naganja jo k zdravniku sili jo, ji prigovarja, naj gre
  3. c) da kdo kaj stori: vsak dan ga naganja k učenju / naganja jih delat, pospravljat, spat
    ●     ekspr. naganjati komu strah v kosti strašiti ga, vznemirjati; ekspr. vse je tako smešno, da me kar naprej naganja smeh sili
SSKJ
nagnáti -žênem dov., stil. naženó (á é) narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem
  1. a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: oče ga je nagnal iz hiše, od doma; kmalu so jih nagnali / nagnali so jo z brcami in zmerjanjem / psa naženi s palico
  2. b) da kdo kam gre, pride: otroke so nagnali domov / nagnati ovce v stajo / ni hotel iti, morali so ga nagnati
  3. c) da kdo kaj stori: ne bi se učil, če ga oče ne bi nagnal; ekspr. k pisanju ga je nagnala notranja stiska / nagnati koga delat, spat
    ●     ekspr. nagnali so ga iz službe odpovedali so mu službo; ekspr. ženo in sina je nagnal dosegel je, da sta ga zapustila, se odselila; ekspr. to mu je nagnalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; ekspr. nagnal ga je z nevednežem rekel mu je, da je nevednež
    ♦     med. bolnika je nagnalo na blato, vodo moral si je izprazniti črevesje, mehur
SSKJ
nagónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nagon: čutiti, imeti nagonski odpor do česa; nagonski strah; nagonsko dejanje, življenje / z nagonsko kretnjo si je zapel ovratnik / človekov nagonski svet / to je nagonski človek
    nagónsko prisl.: nagonsko čutiti, sovražiti; nagonsko je planil pokonci
SSKJ
nagŕbiti -im dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. dati čemu navzgor ukrivljeno obliko: nagrbiti hrbet; mačka se je nagrbila
  2. 2. redko nagrbančiti: nagrbiti čelo / strah mu je nagrbil kožo
    nagŕbljen -a -o: nagrbljen hrbet; nagrbljen obraz
SSKJ
nájin -a -o zaim. (ȃ) 
  1. 1. izraža svojino dvojice oseb, za katerih eno ima govoreči sebe: najin dom / najini srci
  2. 2. izraža splošno pripadnost tej dvojici: najin strah se ni uresničil
    // izraža razmerje med to dvojico in okolico: najina sreča
  3. 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice: najin otrok; najini starši / najin prijatelj
  4. 4. izraža izhajanje od te dvojice: najin prispevek skupnosti
    // izraža medsebojnost: najino srečanje
  5. 5. pog. izraža (stalno) povezanost s to dvojico: kdaj odpelje najin vlak; prim. moj, naš
SSKJ
naléči -léžem dov., nalézi nalézite; nalégel nalêgla; nam. naléč in nalèč (ẹ́ ẹ̑) knjiž., s prislovnim določilom pojaviti se, razprostreti se na površini: oblaki so nalegli nizko na vrhove; umazana reka je prestopila bregove in nalegla na travnike / v nižini je nalegla soparica
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: mrak je že nalegel, ko so dospeli do vrha; ko naleže noč, se odpravi na potep ko se znoči
// na pokrajino je nalegla tišina; pren. strah mu je nalegel v srce
SSKJ
naráščati -am nedov. (á) 
  1. 1. postajati večji po
    1. a) obsegu: oteklina narašča / mesta naraščajo, vasi pa se praznijo
    2. b) številu: prometne nesreče naraščajo; prebivalstvo na svetu naglo narašča / mladinsko prestopništvo narašča iz leta v leto
  2. 2. dosegati višjo stopnjo
    1. a) glede na intenzivnost, jakost: pritisk v kotlu že narašča; temperatura narašča / hrup, šum je naraščal in upadal / svetloba za grebenom je naraščala / napetost, negotovost, strah narašča; naš ugled v svetu narašča; zanimanje za pridelovanje sadja zadnja leta narašča / oblačnost narašča
    2. b) glede na količino: dohodki, dolgovi naraščajo; proizvodnja narašča
    3. c) glede na možni razpon: kvaliteta narašča; vrednost nepremičnin narašča / število zamujenih ur narašča
      ♦       lingv. raba besede narašča beseda se uporablja glede na kak sinonim čedalje pogosteje; mat. funkcija narašča z večanjem neodvisne spremenljivke se veča tudi odvisna spremenljivka
    naráščati se nar.  
    1. 1. jeziti se, razburjati se: najmanj je prizadet, pa se najbolj narašča / pes se je vse bolj naraščal (jezno) lajal
    2. 2. postavljati se, ponašati se: nikar se tako ne naraščaj pred nama; začel se je naraščati, češ naj le pride medved
    naraščajóč -a -e: prikrivali so svoj naraščajoči bes; naraščajoči mrak, strah; naraščajoča draginja; toži o naraščajoči gluhosti; naraščajoče potrebe, zahteve
SSKJ
nebéški -a -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. nanašajoč se na nebesa 1: nebeški priprošnjik / nebeško in zemeljsko življenje / nebeški blagoslov
  2. 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nebeška lepota, milina / nastal je nebeški mir / to so bili nebeški časi zelo lepi; ta postelja je nebeška mehka, udobna; kosilo je bilo nebeško zelo dobro, okusno
  3. 3. knjiž. nebesen: nebeška zarja / nebeški obok
  4. 4. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža
    1. a) nejevoljo, nestrpnost: bog nebeški, že spet si se zmotil; mati nebeška, kaj nam je bilo treba tega
    2. b) strah, vznemirjenje: bog nebeški, ali je kaj hudega
    3. c) začudenje, navdušenje: mati nebeška, kako si le to zmogel
      ●       ekspr. sam bog nebeški ve, kdaj bo to minilo se ne ve; vznes. nebeške luči zvezde
      ♦       rel. nebeški kruh posvečena hostija; nebeška Mati Kristusova mati
    nebéško prisl.: bilo je nebeško; nebeško lepo igra na citre
SSKJ
nèizrekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 
  1. 1. ki se ne da izreči: beseda je bila zanj neizrekljiva / neizrekljive misli; neizrekljive slutnje
  2. 2. star. neizmeren, nepopisen: prevzel ga je neizrekljiv strah; neizrekljivo veselje je zavladalo v hiši
    nèizrekljívo prisl.: slika izraža nekaj neizrekljivo prijetnega
SSKJ
nekrofobíja -e ž (ȋ) psiht. bolezenski strah pred človeškim truplom: klavstrofobija in nekrofobija
SSKJ
nèmálo prisl. (ȅ-á) ekspr.  
  1. 1. izraža nedoločeno visoko stopnjo: nemalo se je začudil, ko ga je zagledal; na svojo pisavo je nemalo ponosen; bilo ga je nemalo strah
  2. 2. izraža nedoločeno veliko število, količino, mero: igra je napisana z nemalo duhovitosti; nemalo je nesreč, ki jih je krivo prehitevanje
SSKJ
nèmôški -a -o prid. (ȅ-ó) nasproten, drugačen od moškega: fant šibke, nemoške postave / ekspr.: nemoški beg, strah; nemoške solze; postalo ga je sram nemoških čustev / ekspr. neodločen, nemoški odgovor
    nèmôško prisl.: nemoško se skriti, zbežati
SSKJ
nèodlóčnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neodločnega človeka: jezi ga njihova neodločnost; njegov glas je razodeval strah in neodločnost
SSKJ
nèopisljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 
  1. 1. nav. ekspr. ki se ne da opisati: ima čudne, neopisljive občutke; lepota pokrajine je neopisljiva
  2. 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel jo je neopisljiv strah; veselje je bilo neopisljivo
    nèopisljívo prisl.: neopisljivo lep pogled
SSKJ
nèpomírjen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pomirjen: ostal je nepomirjen / nepomirjen strah / nepomirjeni odnosi med ljudmi
SSKJ
nèpredméten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni predmeten: nepredmetna miselnost
● knjiž., redko nepredmeten strah neutemeljen, neupravičen
♦ šol. nepredmetni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostni pouk; um. nepredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo
SSKJ
nèpremíčen -čna -o prid. (ȅ-ī) 
  1. 1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema
    // ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat
    ♦     lingv. nepremični naglas
  2. 2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence
    // negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah
  3. 3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda
    nèpremíčno prisl.: nepremično gledati, ležati, stati; nepremično pritrjen
SSKJ
nèprestán -a -o prid. (ȅ-á) 
  1. 1. ki je, obstaja brez prenehanja: živi v neprestanem boju z okolico; neprestan strah, šum; neprestana skrb
  2. 2. ekspr. pogost, pogosten: neprestani nalivi; neprestani napadi kritike so mu jemali voljo do dela
    nèprestáno prisl.: neprestano dežuje; neprestano govori, ponavlja eno in isto
SSKJ
nèpristópnost tudi nèpristôpnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó) lastnost, značilnost nepristopnega: gora mu je s svojo nepristopnostjo vzbujala strah / težko je živeti z njim zaradi njegove nepristopnosti nedostopnosti
SSKJ
nervóza -e ž (ọ̑) velika živčna napetost, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki, živčnost: med piloti začetniki je bila nervoza; igralcev se je lotevala nervoza / nakupovalna nervoza nakupovalna mrzlica
// z nervozo kaj napraviti
Število zadetkov: 385