Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
bázniti, -nem, vb. pf. stupfen, stoßen, C.; angel ga v stran bazne ino ga je zbudil, Ravn.; aufregen: angelova prikazen je nič prav ne bazne, Ravn.; — prim. bezati.
Pleteršnik
brȃn, -ȋ, f. 1) die Vertheidigung: Presvetli cesar vabi nas Na domovine bran, Vod. (Pes.); ministerstvo deželne brani, das Ministerium für Landesvertheidigung, DZ.; zveza za boj in bran, ein Schutz- und Trutzbündnis, Vod. (Izb. sp.); na bran se držati, sich in der Defensive halten, Vod. (Nov.); der Schutz: Pa mu po zimi odeja snega Bila v dobrotno in toplo je bran, Levst. (Zb. sp.); v bran se postaviti, sich zur Wehre setzen; Doma pusti naj vse na stran, Pridirja meni naj u (v) bran, Npes.; trotzen: Star mecesen redi veje Vetru, zimi v bran stoji, Vod. (Pes.); s klobasami se petku v bran postavljati, Levst. (Zb. sp.); — 2) das schief ins Wasser gebaute Flusswehr, der Sporn, Tolm.; — 3) das Gitterthor, C.; — das Pförtchen, Mik., Rez.-Baud.; — 4) das Sperrkraut (polemonium), C.
Pleteršnik
bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln (z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.-Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.
Pleteršnik
čǫ́ba, f. 1) die Lippe, die Lefze (o človeku zaničlj.) Mur., Jan., vzhŠt., BlKr., ogr.-C.; pl. čobe, das Maul, Mur., čobe je na stran potegnil in obregnil se, ogr.-Valj. (Rad); — čoba, das Maul: čobo obesiti, das Maul hangen lassen, M.; čobo napeti, protzen, C.; — 2) der Baumstrunk, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — 3) der vorstehende Rand am Schuh, die Fummel, (čuba) Cig.; — prim. čuba, šoba.
Pleteršnik
dę́sən, -sna, adj. recht, rechts befindlich: desna roka, die rechte Hand; desna stran, die rechte Seite; desni konj, das rechts gehende Pferd; na desno, rechts (na vprašanje: kam? in kje?) Cig.; — na desni, auf der rechten Seite.
Pleteršnik
dẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad dejati, deti; setzen, legen, stellen: na stran d., beiseite legen; na zrak d., der Luft aussetzen; vmes d.; einschalten; pšenico v stavke d., den Weizen mandeln; d. kaj pod uradni zaklep, den amtlichen Verschluss anlegen, Cig.; iz kože d. vola, dem Ochsen die Haut abziehen; v sveto olje d. koga, jemandem die letzte Oelung reichen; v red d., in Ordnung bringen, regeln; v nič d., herabwürdigen, Jan., Cig. (T.); tudi: na nič d., Cig., Navr. (Let.); — d. se, langsam steigen (šaljivo): kam se devaš? Št.-C.
Pleteršnik
dȏłg, dółga, adj. 1) lang; dolga stran, die Langseite, Cig. (T.); po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem pade v sneg, seiner ganzen Länge nach, Jurč.; na dolgo in široko razlagati, weitschweifig erklären; — 2) langdauernd; dolga bolezen gotova smrt; dolgo (acc. f.) zvoniti = vabiti, Polj.; dolga izpoved, die Generalbeichte, Cig., C.; dolgo (časa), lange Zeit; črez dolgo, nach einer langen Weile; dolgo ga ni, er kommt lange Zeit nicht; tega je že dolgo, seitdem ist schon eine geraume Zeit verstrichen; — compar. daljši; (dolgši, vzhŠt., jvzhŠt.; tudi: dolžji, Št.-C.; dolglje = dalje časa, jvzhŠt.).
Pleteršnik
izjẹ̑d, f., Z., nav. pl. izjẹ̑di, was man beim Speisen als nicht entsprechend unverzehrt lässt, solche Speisereste; tudi: die Viehfutterreste, Mur., Cig., Jan., Lašče-Erj. (Torb.), Polj., Št.; izjedi delati, = pri jedi izbirati, odrezavati, na stran devati, kar ni po godu, Z., Ljub.; izjedi ne maramo, ostankov pa, Z.; mišje izjedi, der Mäusefraß, Z.; der Schaden an Feldfrüchten, den das Wild durch Abfressen verursacht, V.-Cig.; (tudi: izjed, m., Cig.).
Pleteršnik
krę́čiti 2., -im, vb. impf. = krečati, -am, lenken, richten: voz k., Štrek.; voz se na stran kreči, Kras.
Pleteršnik
kréniti 1., krę́nem, vb. pf. 1) seitwärts lenken, Cig.; k. voz, BlKr.-M.; vojsko na zapad k., Vrt.; k. koga na pravi pot, Levst. (Zb. sp.); wenden, C.; — veranlassen, bewegen, LjZv.; — k. se, ausweichen: kreni se! BlKr.-M., Z.; — 2) rücken, bewegen, Mur., Cig.; — k. se, in Bewegung kommen, Cig.; vreme se ne krene, das Wetter ändert sich nicht, Z.; — 3) intr. eine Wendung machen, abbiegen, abweichen; k. na levo, na desno, po drugem potu, k. z vozom na stran.
Pleteršnik
lẹ̑v, lẹ́va, adj. link; leva roka, leva stran, na levi, linkerseits; na levo, linkshin, links; v levo, linkshin, Cig.; — levi brat, der Stiefbruder, ogr.-C.
Pleteršnik
líčən, -čna, adj. 1) Wangen-, Backen-; lȋčna jamica, das Backengrübchen, Jan.; lična mišca, der Wangenmuskel, Cig.; — 2) lična stran (plat), die Bildseite, der Avers, Jan.; — 3) dickwangig, Cig.; — 4) von schönem Aussehen, hübsch, niedlich; lično delo, lična igrača; — 5) geschmeidig, Mur., Jarn.; hurtig, Jarn.
Pleteršnik
máhniti, mȃhnem, vb. pf. 1) eine schwingende Bewegung machen; z zastavo m., die Fahne aufschwenken, Cig.; z roko komu m., mit der Hand jemandem einen Wink geben; wanken: zemlja ne mahne, C.; m. jo kam, sich irgendwohin begeben; — črez mero m., über die Schnur hauen, Jan., C.; kvišku m., in die Höhe schnellen, aufschlagen, Cig.; doli m., herunter gleiten, C.; — 2) einen Strich, Hieb führen; m. po kom, nach jemandem hauen; v stran m., mimo m., fehlhauen; — m. koga, jemandem einen Hieb versetzen; — m. se, handgemein werden, Jan.; — mahnjen biti, einen leichten Rausch haben, Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
nágniti, nágnem, vb. pf. 1) neigen; kupico n.; sod n., kadar že po malem iz njega teče; nagnjeno pisanje, die Cursivschrift, Cig.; n. se h komu, sich zu jemandem neigen; n. se črez zid; — dan se je nagnil; — nagnjen, geneigt (fig.), Jan.; na nobeno stran nagnjen, unparteiisch, Levst. (Nauk); — n. biti k čemu, inclinieren, Anlage haben, Cig.; natura je na to nagnjena, da, kar misli, to govori, Kast.; — 2) (den Willen) bestimmen, bewegen: n. koga k čemu, na kaj, Cig.; take misli so me nagnile, da ..., Levst. (Nauk); — tudi: nagníti, nágnem, Cv.; — 3) nagniti koso, die Sense schärfen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.); (nágnjiti, Žabče-Erj. [Torb.]; prim. nagnilo).
Pleteršnik
nasprọ̑tən, -tna, adj. entgegengesetzt; nasprotna stran; nasprotna moč, die Gegenkraft; nasprotni tok, der Gegenstrom (phys.), Cig. (T.); nasprotni namen, die Gegenabsicht; to je pravici, postavi nasprotno, das ist gesetz-, rechtswidrig; — feindlich, abgeneigt: sreča mi je nasprotna.
Pleteršnik
Pleteršnik
òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; (fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.-Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; (fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.-Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.-Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.-Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.-Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über (lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.-Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.-C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 13
- Naslednja »
Število zadetkov: 256
Dostopnost