straníca -e ž (í)
1. vsaka od stranskih ploskev oglatega predmeta, stvari: odpreti stranice tovornega avtomobila; predal z nižjo sprednjo stranico; stranica panja
2. stranska deska navadno postelje: ležal je na postelji in roka mu je visela čez stranico; sedeti na stranici; stranica in končnica / posteljna stranica / stranica čolna bok
3. geom. vsaka od daljic, premic, ki omejujejo, tvorijo mnogokotnik: stranici oklepata kot 90°; stranica kvadrata, trikotnika / nasprotni, priležni stranici
● zastar. podatek je na deseti stranici knjige strani
♦ usnj. stranice odrezani trebušni del kože s prednje in zadnje noge ali usnje iz take kože; okrajci
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pleteršnik
straníca, f. 1) das Seitenbrett: beim Bienenstock, Levst. (Beč.), Polj.; bei der Weinpresse, Cig.; beim Sattel (der Sattelsteg), Cig.; beim Bettgestell; — 2) die Seitenwand, Cig. (T.), DZ.; stranice parnega kotla, die Wandungen des Dampfkessels, DZ.; — 3) der Quertram bei Zimmerleuten (z. B. im Mühlenbau, der Leitquertram), V.-Cig.; — 4) stranice, die Seitenbäume des Webstuhles, M., C.; — 5) der Seitentheil des Schlittens, Ravn.-Valj. (Rad); — die Schlittenkufe, C.; — 6) das Deichselblech, Cig.; — 7) die Seitenwurzel; srčna korenina ima več stranic, Jarn. (Sadj.): — 8) die Seitenlappen im Schuh, das Facierleder, Cig., C., M.; — 9) die Querflöte, Cig., Vod. (Izb. sp.); — 10) die Seitenfläche (math.), Cig. (T.); — die Seite, Cel. (Geom.).
Pravopis
Straníce -íc ž mn., zem. i. (í ȋ) na in v ~ah
straníški -a -o (ȋ)
Straníčan -a in Straničàn -ána in Straničán -a m, preb. i. (í; ȁ á; ȃ)
Straníčanka -e ž, preb. i. (í)
straníški -a -o (ȋ)
Straníčan -a in Straničàn -ána in Straničán -a m, preb. i. (í; ȁ á; ȃ)
Straníčanka -e ž, preb. i. (í)
Celotno geslo
Sinonimni
Up. umetnost
SSKJ²
testón -a m (ọ̑)
les. zelo tanka bukova ali jelova deska za čelne stranice zabojev zlasti za južno sadje: izdelovati tavolete in testone
les. zelo tanka bukova ali jelova deska za čelne stranice zabojev zlasti za južno sadje: izdelovati tavolete in testone
SSKJ²
tetíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tetivo: tetivna napetost
♦ geom. tetivni mnogokotnik mnogokotnik, katerega stranice so tetive
nanašajoč se na tetivo: tetivna napetost
♦ geom. tetivni mnogokotnik mnogokotnik, katerega stranice so tetive
SSKJ²
tetragonálen -lna -o prid. (ȃ)
geom. ki ima štiri kote, stranice ali stranske ploskve; štiristran, štirikoten: tetragonalna prizma
♦ min. kristali v tetragonalnem sistemu v sistemu s tremi med seboj pravokotnimi osmi, od katerih je ena navpična in različno dolga od drugih dveh, ki sta enako dolgi in vodoravni
geom. ki ima štiri kote, stranice ali stranske ploskve; štiristran, štirikoten: tetragonalna prizma
♦ min. kristali v tetragonalnem sistemu v sistemu s tremi med seboj pravokotnimi osmi, od katerih je ena navpična in različno dolga od drugih dveh, ki sta enako dolgi in vodoravni
SSKJ²
težíšče -a s (í)
1. fiz. točka, v kateri se mora telo podpreti, da se teža uravnoteži: izračunati, ugotoviti težišče; vozilo ima težišče blizu tal / premakniti, prenesti težišče telesa naprej
2. s prilastkom območje, kjer je kako dogajanje najintenzivnejše: težišče delovanja se je premaknilo na Dolenjsko
// osrednji, najpomembnejši del: težišče leksikona je posvečeno besedni umetnosti; težišče festivala je na zabavni glasbi / publ. težišče gospodarjenja je na vzreji plemenske živine največji poudarek
♦ geom. težišče trikotnika presečišče treh premic, od katerih gre vsaka skozi oglišče trikotnika in razpolovišče nasprotne stranice
1. fiz. točka, v kateri se mora telo podpreti, da se teža uravnoteži: izračunati, ugotoviti težišče; vozilo ima težišče blizu tal / premakniti, prenesti težišče telesa naprej
2. s prilastkom območje, kjer je kako dogajanje najintenzivnejše: težišče delovanja se je premaknilo na Dolenjsko
// osrednji, najpomembnejši del: težišče leksikona je posvečeno besedni umetnosti; težišče festivala je na zabavni glasbi / publ. težišče gospodarjenja je na vzreji plemenske živine največji poudarek
♦ geom. težišče trikotnika presečišče treh premic, od katerih gre vsaka skozi oglišče trikotnika in razpolovišče nasprotne stranice
SSKJ²
težíščnica -e ž (ȋ)
fiz. premica, ki poteka skozi težišče: pri ukrivljenem predmetu je težiščnica lahko zunaj njega / narisati težiščnico
♦ geom. premica, ki gre skozi oglišče trikotnika in razpolovišče nasprotne stranice
fiz. premica, ki poteka skozi težišče: pri ukrivljenem predmetu je težiščnica lahko zunaj njega / narisati težiščnico
♦ geom. premica, ki gre skozi oglišče trikotnika in razpolovišče nasprotne stranice
Celotno geslo
Sinonimni
težíščnica -e ž
geom. premica, ki gre skozi oglišče trikotnika in razpolovišče nasprotne stranice
SINONIMI:
geom. težiščna os
SSKJ²
triangulácija -e ž (á)
geod. postopek, pri katerem se v mreži trikotnikov na zemeljskem površju izmerijo vsi koti in dolžina vsaj ene stranice: sodelovati pri triangulaciji
geod. postopek, pri katerem se v mreži trikotnikov na zemeljskem površju izmerijo vsi koti in dolžina vsaj ene stranice: sodelovati pri triangulaciji
Geografija
SSKJ²
višína -e ž (í)
1. razsežnost v navpični smeri navzgor: določati, meriti višino česa; hišo so dozidali v višino / telesna višina; višina stebra, strehe; razmerje med višino in težo / koliko meriš v višino; v kateri višini naj obesim sliko; stena je po vsej višini obložena z lesom
// oddaljenost od površine, tal v navpični smeri navzgor: letalo je doseglo zaželeno višino; gledati z višine četrtega nadstropja; koča je na višini tisoč petsto metrov / v višini strehe v enaki oddaljenosti od tal kot streha
2. velikost česa glede na število enot, s katerimi se meri: določiti višino davka; temperatura je dosegla določeno višino; predvideti višino pridelka / posojilo v višini enega mesečnega dohodka / višina kazni
3. prostor, ki je visoko nad zemeljsko površino: pasti z velike višine; škrjanec je zletel v višino; v višini, ekspr. višinah je krožila kanja / dimniki se dvigajo v višino / pesn. sinje višine nebo; pren., ekspr. sončne višine slave
4. knjiž. vrh1, vzpetina: vojska je zasedla višine okoli mesta; strme višine; kresovi na višinah / gorske višine
5. publ., navadno s prilastkom stopnja, raven2: gledališče je doseglo evropsko višino; obdržati kondicijo na ustrezni višini; umetniška višina drame
6. lastnost zvoka glede na število nihajev glasilk, strune na sekundo: višino glasu uravnavata glasilki; višina tona
7. lastnost visokega: občudovati višino nebotičnikov / sobe se zaradi višine stropov težko ogrejejo; strah pred višino
● pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko do dva tisoč metrov; pog. letalo je izgubilo višino leteč se je hitro približalo zemlji; publ. nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja na geografski širini Rta dobrega upanja
♦ astron. geocentrična višina zvezde; geogr. absolutna ali nadmorska višina višina kakega kraja nad morsko gladino; relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; mat. višina razdalja točke od izbrane osnove; višina trikotnika razdalja oglišča od nasprotne stranice trikotnika; šport. skok v višino atletska disciplina, pri kateri se skače v navpični smeri; teh. sesalna višina višinska razlika med gladino tekočine, ki se črpa, in črpalko; vet. plečna višina psa višina, merjena od tal do vrha plečnice
1. razsežnost v navpični smeri navzgor: določati, meriti višino česa; hišo so dozidali v višino / telesna višina; višina stebra, strehe; razmerje med višino in težo / koliko meriš v višino; v kateri višini naj obesim sliko; stena je po vsej višini obložena z lesom
// oddaljenost od površine, tal v navpični smeri navzgor: letalo je doseglo zaželeno višino; gledati z višine četrtega nadstropja; koča je na višini tisoč petsto metrov / v višini strehe v enaki oddaljenosti od tal kot streha
2. velikost česa glede na število enot, s katerimi se meri: določiti višino davka; temperatura je dosegla določeno višino; predvideti višino pridelka / posojilo v višini enega mesečnega dohodka / višina kazni
3. prostor, ki je visoko nad zemeljsko površino: pasti z velike višine; škrjanec je zletel v višino; v višini, ekspr. višinah je krožila kanja / dimniki se dvigajo v višino / pesn. sinje višine nebo; pren., ekspr. sončne višine slave
4. knjiž. vrh1, vzpetina: vojska je zasedla višine okoli mesta; strme višine; kresovi na višinah / gorske višine
5. publ., navadno s prilastkom stopnja, raven2: gledališče je doseglo evropsko višino; obdržati kondicijo na ustrezni višini; umetniška višina drame
6. lastnost zvoka glede na število nihajev glasilk, strune na sekundo: višino glasu uravnavata glasilki; višina tona
7. lastnost visokega: občudovati višino nebotičnikov / sobe se zaradi višine stropov težko ogrejejo; strah pred višino
● pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko do dva tisoč metrov; pog. letalo je izgubilo višino leteč se je hitro približalo zemlji; publ. nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja na geografski širini Rta dobrega upanja
♦ astron. geocentrična višina zvezde; geogr. absolutna ali nadmorska višina višina kakega kraja nad morsko gladino; relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; mat. višina razdalja točke od izbrane osnove; višina trikotnika razdalja oglišča od nasprotne stranice trikotnika; šport. skok v višino atletska disciplina, pri kateri se skače v navpični smeri; teh. sesalna višina višinska razlika med gladino tekočine, ki se črpa, in črpalko; vet. plečna višina psa višina, merjena od tal do vrha plečnice
Celotno geslo
Vezljivostni NG
vsôta-esamostalnik ženskega spola
- količina denarja
- vsota za kaj
- , vsota od česa
- , vsota iz česa, od kod/kdaj
- , vsota nad čim, koliko
- skupna količina
- vsota česa
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 35
Dostopnost