Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
strásten -tna -o prid., strástnejši (á ā)
1. ki ima zelo močno trajno čustvo, težko obvladljivo z voljo, razumom: neuravnovešen in strasten človek; strastna ženska
// ki vsebuje, izraža tako čustvo: strasten prepir; strastna zaslepljenost; strastno sovraštvo / obšla ga je strastna želja, da bi se maščeval zelo velika
2. ki čuti, ima močno željo po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: bila sta strastna ljubimca; njen zaročenec je zelo strasten; ob njem je postala še strastnejša
// ki izraža, kaže tako čustvo: strasten objem, poljub; strastna ljubezen / govoril ji je s strastnim glasom
3. ki ima zelo močno hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: strasten kadilec, lovec, ribič; strasten zbiralec znamk; bil je strasten privrženec rekreacije
    strástno prisl.:
    strastno igrati, kaditi; strastno ljubiti, sovražiti, želeti; strastno se objemati, poljubljati; strastno razpravljati o čem; strastno zavzet za kaj
SSKJ²
ljubímec -mca m (ȋ)
1. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno žensko, a ni njen stalni, življenjski partner: ljubimca sta se dogovorila za sestanek; mož je našel pri ženi ljubimca
2. kdor ima s kom ljubezensko, spolno razmerje: partnerja nikoli ne primerjajte z nekdanjimi ljubimci; želim biti boljši oče in boljši ljubimec; po rojstvu otroka sta se tako vživela v vlogi mame in očeta, da sta pozabila na svoji vlogi ljubimcev
// navadno s prilastkom človek glede na njegovo spretnost, ravnanje v spolnosti: njen partner je odličen ljubimec; dober, slab ljubimec; nenasiten, nežen, strasten ljubimec
3. zastar. mlad neporočen moški, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: dekletovega ljubimca so vzeli k vojakom
● knjiž. ljubimec slave ljubljenec
♦ gled. igralec, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih moških oseb
SSKJ²
spomínkar -ja m (ȋ)
kdor izdeluje ali prodaja spominke: spominkarji so razstavili svoje izdelke in jih ponujali mimoidočim
// kdor zbira spominke: bil je strasten spominkar; zanimiva in dragocena zbirka spominkarja
SSKJ²
zbirálec -lca [zbirau̯ca tudi zbiralca] m (ȃ)
1. kdor kaj zbira: potrpežljiv in natančen zbiralec gradiva; ekspr. zbiralec novic / zbiralec starega železa / zbiralec podpisov / veliko teh slik je pri zbiralcih umetnin; strasten zbiralec knjig, znamk / zbiralci ljudskih pesmi
2. zbiralnik: zbiralec za vodo
SSKJ²
brálec -lca [brau̯ca] m (ȃ)
kdor bere: naše bralce bomo sproti obveščali o dogodkih; epizoda v tekstu bralca pritegne; zgodba za najmlajše bralce; strasten bralec kriminalnih romanov; pisatelj je priljubljen med širokimi plastmi bralcev / knjižnica ima mnogo bralcev / v drugem razredu so nekateri učenci še slabi bralci slabo berejo / v vljudnostnem nagovoru dragi bralci
♦ rad. napovedovalec, ki bere tuj tekst
SSKJ²
govórec tudi govôrec -rca m (ọ̑; ó)
1. kdor govori, pripoveduje: v pogovoru sta bila oba govorca zelo glasna; ozrl se je po glasnem govorcu v gruči / glavni junak romana je govorec avtorjevih idej glasnik, posrednik
// kdor izraža, posreduje določeno besedilo z govorjenjem: ta drama zahteva zlasti govorce; vodja programa je dober govorec
2. kdor zna spretno govoriti, pripovedovati: bil je strasten govorec, nikomur ni pustil do besede; če bi izbrali boljšega govorca, bi jih prepričal; duhovit govorec
// kdor neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari; govornik: strmela je v slavnega govorca
SSKJ²
hazardêr -ja m (ȇ)
kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder; strasten hazarder; pren., ekspr. politični hazarder
SSKJ²
hazardíst -a m (ȋ)
hazarder: strasten hazardist
SSKJ²
igráč -a m (á)
zastar. igralec: strasten igrač pokerja / teniški igrači
SSKJ²
kadílec -lca [kadiu̯ca in kadilca] m (ȋ)
kdor (redno) kadi: biti kadilec; hud, strasten kadilec; kadilci in nekadilci / priložnosten kadilec; verižni kadilec kdor kadi cigareto za cigareto / kadilci opija / oddelek za kadilce
SSKJ²
kavopívec -vca m (ȋ)
kdor (rad) pije kavo: strasten kavopivec; kadilci in kavopivci
SSKJ²
knjigobŕbec -bca m (ȓ)
slabš. kdor (rad) veliko bere, išče v knjigah: bil je strasten knjigobrbec
SSKJ²
kóckar -ja m (ọ̑)
igralec, ki kocka: postal je strasten kockar / goljuf in kockar hazarder
SSKJ²
kofétar -ja m (ẹ̑)
pog. kdor (rad) pije kavo; kavopivec: bil je strasten kadilec in kofetar
SSKJ²
kvartáč -a m (á)
nav. ekspr. kdor kvarta: kvartači so se zatopili v igro; postal je strasten kvartač
SSKJ²
kvartopírec -rca m (ȋ)
kdor kvarta za denar: postal je strasten kvartopirec; družba pijancev in kvartopircev
SSKJ²
lôvec -vca m (ó)
1. kdor se ukvarja z lovom: lovci gredo na lov; lovec je ustrelil zajca, zasledil srnjaka; izkušen, strasten lovec; lovec s puško in psom; lovci in ribiči / divji lovec ki se ukvarja z divjim lovom; poklicni lovec; šalj. nedeljski lovec neizkušen, nespreten; lovec na volkove
// kdor išče, zasleduje žival, da bi jo ujel, ubil: lovec tjulnjev; lovci na kite / ekspr. lovci biriči so iskali rokovnjače
// pog. lovski čuvaj: zankarji so zbežali pred lovcem; dobiti službo lovca / grajski lovec; revirni lovec
2. nav. ekspr., navadno v zvezi z na kdor si zelo prizadeva, da si kaj pridobi: obstopili so ga lovci na avtograme; lovec na denar, odlikovanja / publ. lovci na daljave (smučarski) skakalci / lovci na zlato, za zlatom iskalci zlata / lovec na glave kdor išče strokovnjake, primerne za določeno delovno mesto, in jih poskuša prepričati, naj sprejmejo zaposlitev pri drugem delodajalcu
3. šah. šahovska figura, ki se giblje v diagonalnih smereh: vzeti kmeta z lovcem; raznobarvna lovca / črnopoljni lovec
4. lovsko letalo: lovci so se vzdignili v zrak; sovražni lovci in bombniki / reaktivni lovec
♦ etn. lovci na glave pri prvotnih ljudstvih zbiralci človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje; lov. lovec čaka lisico; voj. lovec v nekaterih državah vojak enote, izurjene za boj s tanki, za operacije v gorah ali za boj proti gverilcem; zgod. takrat je bil človek že lovec, ne več samo nabiralec
SSKJ²
njuhálec -lca [njuhalca in njuhau̯ca] m (ȃ)
kdor njuha (tobak): bil je strasten njuhalec
SSKJ²
pasjeljúbec -bca m (ȗ) ekspr.
1. ljubitelj psov: strasten, zaprisežen pasjeljubec; srečanje pasjeljubcev; literatura za pasjeljubce
2. poznavalec psov: mnenja, svarila uglednega pasjeljubca
SSKJ²
pípar -ja m (ȋ)
pog. kdor kadi pipo: strasten pipar
// izdelovalec pip za kajenje: bil je znan pipar / gorjuški piparji
Število zadetkov: 31