Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
appassionáto [apasijonato] nač. prisl. (ȃ) glasb. ‹strastno, z občutkom›
SSKJ²
bibliomaníja -e ž (ȋ)
strastno zbiranje knjig: njegova ljubezen do knjig je mejila že na bibliomanijo
Pravopis
bibliomaníja -e [ijo] ž, pojm. (ȋ) |strastno zbiranje knjig|
Jezikovna
Človek, ki stremi po bogastvu, je ...?

Kako se imenuje stremljenje po bogatenju (bogastvu)? Kako se reče takšnemu človeku?

Celotno geslo Frazemi
drèk Frazemi s sestavino drèk:
bíti do góbca v dréku, bíti do kolén v dréku, bíti do úst v dréku, bíti do vratú v dréku, bíti v dréku, bíti za èn drèk, ísti drèk, pustíti kóga v dréku, státi v dréku, za èn drèk, znájti se v dréku, živéti v dréku
Celotno geslo eSSKJ
dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój]
    1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa
      1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
      1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
      1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
    2. kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa
      2.1. kot samostalnik, v predložni prislovni zvezi takó, da je vidna prisotnost dveh različnih enot, sestavljenost česa iz dveh delov
FRAZEOLOGIJA: iti na dvoje, v dvoje, življenje v dvoje, V dvoje je lepše.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
SSKJ²
egiptomaníja -e ž (ȋ)
strastno zanimanje za staroegipčansko civilizacijo: pojav, razmah egiptomanije; valovi egiptomanije
Celotno geslo Sinonimni
fanátičen -čna -o prid.
ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo, nazor
SINONIMI:
ekspr. prenapet, ekspr. zadrt, ekspr. zagrizen
Pleteršnik
fanātičən, -čna, adj. sanjarsko, strastno navdušen, fanatisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
Celotno geslo Sinonimni
fanátično nač. prisl.
izraža, da se kaj dela strastno, nestrpno zavzeto
SINONIMI:
ekspr. prenapeto, ekspr. zagrizeno
SSKJ²
fanátik -a m (á)
kdor je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenec, prenapetež: bil je fanatik; brezobziren, pravi fanatik; politični, verski fanatiki / ekspr. fanatik znanosti
Celotno geslo Sinonimni
fanátik -a m
kdor je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo, nazorpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. napetež, ekspr. prenapetež, slabš. zadrtež, ekspr. zagrizenec
Celotno geslo eSSKJ
góbar góbarja samostalnik moškega spola [góbar] tudi [gobár]
    kdor se ukvarja z nabiranjem in zlasti ljubiteljskim proučevanjem gob
ETIMOLOGIJA: ↑goba
SSKJ²
hlepéti -ím nedov. (ẹ́ í)
čutiti, imeti strastno željo, pohlep po čem: hlepeti po bogastvu, po slavi; hlepeti po mamilih; hlepeti za priznanjem / hlepi po krvi, po maščevanju / pesn. Kam hlepijo ti misli brez pokoja (O. Župančič)
    hlepèč -éča -e:
    po zabavah hlepeča družba; prisl.: otrok je hlepeče ogledoval igračo
SSKJ²
kadíti -ím nedov., kajèn (ī í)
1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: prižgal si je cigareto in kadil; že ves večer kadi; kaditi opij, tobak / kaditi cigareto, cigaro / za skednjem smo dečki kadili suh srobot / ne kadi in ne pije; strastno kaditi; ponudil mu je zavojček cigaret: kadite? Hvala, ne kadim; ekspr. ali se pri vas doma kadi? ali pri vas doma kadite; kadi ko Turek veliko, pogosto / z nedoločnikom odvaditi se kaditi / kot opozorilo kaditi prepovedano
2. povzročati, da se dela, razširja dim: v vinogradu kadijo / v krščanskem okolju ob praznikih so kadili po hiši, kašči in hlevu; kaditi s kadilnico / ekspr. kamin, peč kadi se kadi; avt. žarg. avto kadi iz izpušne cevi prihaja gost dim
3. izpostavljati delovanju dima, zaradi konzerviranja; prekajevati: kaditi meso / kaditi sode z žveplom žveplati
4. ekspr., z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: vsi kadijo novemu županu; zdaj mi pa že preveč kadiš; drug drugemu (si) kadita / star. kadil ne bom več vaju brez preudarka (F. Prešeren)
    kadíti se 
    1. delati, oddajati dim: peč se kadi; mokra drva so tlela in se kadila
    // delati, oddajati hlape: kislina se kadi / žganci se kadijo v skledi
    2. brezoseb. izraža razširjanje, obstoj dima, hlapov v zraku, prostoru: iz dimnika, iz peči se kadi; iz lonca, od živine se kadi / ekspr. v sobi se je kadilo, da so nas pekle oči
    // izraža razširjanje, obstoj drobnih delcev v zraku: poškropila je tla z vodo, da se pri pometanju ne bi kadilo; za drvečo čredo se je kadilo / ekspr. na skednju se je kadilo (od) plev, prahu bilo je zelo veliko plev, prahu
    ●     ekspr. dež, sneg se kadi (močno) dežuje, sneži z vetrom; ekspr. bežal je, tekel je, da se je (vse) kadilo (za njim) zelo hitro; ekspr. kolne, laže, da se kar kadi zelo
    kadèč -éča -e:
    kadeč cigareto, se je udobno zleknil; iz kadečih se loncev je prijetno dišalo; počasi je srebal kadečo se kavo; kadeča se kislina
SSKJ²
lákomen -mna -o prid. (á)
ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine: lakomen človek; poznali so jo, da je lakomna / lakomen zemlje; časti nisem lakomen; lakomen po denarju
// navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po kaki jedi: biti lakomen na meso; polhi so lakomni na hruške
// ki izraža lakomnost: lakomen pogled; lakomni prsti so segli po cekinu
    lákomno prisl.:
    lakomno jesti; oči se mu lakomno svetijo
Celotno geslo Kostelski
lakomen ► ˈlaːkȯmėn -mna -ȯ prid.
SSKJ²
lákoten -tna -o prid. (á)
1. ekspr. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: lakoten gospodar / biti lakoten na zemljo
// ki čuti, ima strastno željo po jedi: lakotna čreda volkov; pren. tista zemlja je lakotna, brez gnoja ne bo rodila
2. ekspr. poželjiv: lakotna ženska
● star. čakala jih je lakotna smrt smrt od lakote; star. lakotna leta v 19. stoletju leta, ko je bila lakota
    lákotno prisl.:
    lakotno jo gleda; lakotno jesti požrešno
Celotno geslo Sinonimni
lákoten -tna -o prid.
ekspr. ki čuti, ima strastno željo po kaki jedi
SINONIMI:
knj.izroč. lakomen, slabš. požrešen
GLEJ ŠE SINONIM: pohlepen, poželjiv
Celotno geslo Frazemi
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]
Število zadetkov: 65