stréžnik -a m (ẹ̑)
1. kdor streže: radi so ga najemali za strežnika; hiter, prijazen strežnik
2. bolnišnični delavec, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: bolnik je pozvonil strežniku / bolniški strežnik
3. služabnik, zlasti za osebno strežbo: strežnik mu je prinesel zajtrk; livrirani strežniki
4. v Katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih: duhovnik in strežniki
5. računalnik, navadno zmogljivejši, kot osrednji del omrežja, ki uporabnikom omogoča različne informacijske storitve in izvršuje njihove zahteve: strežnik podpira tehnologijo za boj z nezaželeno elektronsko pošto; datotečni, programski strežnik; tiskalniški strežnik; prijava na strežnik; disk, procesorji za strežnik / poštni strežnik; spletni strežnik za elektronsko pošto, novice / shraniti datoteke, podatke na strežnik; prostor na strežniku
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
postréžnik -a m (ẹ̑) star.
1. služabnik, zlasti za osebno strežbo; strežnik: postrežnik mu je prinesel zajtrk v sobo
2. (bolniški) strežnik: postrežniki so prinesli bolnikom kosilo
1. služabnik, zlasti za osebno strežbo; strežnik: postrežnik mu je prinesel zajtrk v sobo
2. (bolniški) strežnik: postrežniki so prinesli bolnikom kosilo
SSKJ²
shranjeváti -újem nedov. (á ȗ)
dajati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shranjevati sadje in zelenjavo; shranjevati na police, v hladilnik / denarja ni varno shranjevati doma hraniti
// dajati digitalne podatke na nosilec podatkov za kasnejšo uporabo: shranjevati datoteke v pomnilnik telefona, na pomnilniško kartico, trdi disk / kamera shranjuje fotografije v visokoločljivostnem formatu / shranjevati fotografije na strežnik
// delati, da se kaj ohrani: shranjevati pisma, račune, revije
dajati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shranjevati sadje in zelenjavo; shranjevati na police, v hladilnik / denarja ni varno shranjevati doma hraniti
// dajati digitalne podatke na nosilec podatkov za kasnejšo uporabo: shranjevati datoteke v pomnilnik telefona, na pomnilniško kartico, trdi disk / kamera shranjuje fotografije v visokoločljivostnem formatu / shranjevati fotografije na strežnik
// delati, da se kaj ohrani: shranjevati pisma, račune, revije
SSKJ²
administrírati -am nedov. (ȋ)
upravljati: administrirati korporacijo / administrirati različne potrebe, pristope
// rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: operaterji računalnike administrirajo z oddaljene lokacije; administrirati omrežje, spletno stran, strežnik
upravljati: administrirati korporacijo / administrirati različne potrebe, pristope
// rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: operaterji računalnike administrirajo z oddaljene lokacije; administrirati omrežje, spletno stran, strežnik
SSKJ²
datotéčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na datoteko: datotečni sistem, zapis / datotečni brskalnik; datotečni strežnik
nanašajoč se na datoteko: datotečni sistem, zapis / datotečni brskalnik; datotečni strežnik
SSKJ²
mail in mêjl -a [mêjl] m (ȇ)
sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta: poslati vprašanja po mailu
// kar se pošlje, prejme po tem sistemu: vsak dan ji pošlje en mail; v prid. rabi: mail strežnik
sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta: poslati vprašanja po mailu
// kar se pošlje, prejme po tem sistemu: vsak dan ji pošlje en mail; v prid. rabi: mail strežnik
SSKJ²
oblíti2 -líjem dov. (í)
1. narediti, da pade, steče tekočina, navadno iz posode, po nagnjeni, navpični površini česa: obliti avtomobil, steno; obliti noge s toplo vodo; bilo mi je, kot bi me kdo oblil z mrzlo vodo zelo neprijetno sem bil prizadet, razočaran / obliti torto s čokoladno kremo / strežnik je zdravniku oblil roke
2. priti v dotik s čim in steči, odteči po njegovi površini: oblil me je curek mrzle vode; morski val je spet oblil kopalca na skali; pren. jutranja svetloba je oblila gozd
3. ekspr. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: kurja polt, zona ga je oblila (po hrbtu); obraz mu je oblil mrzel pot / rdečica jo je oblila zardela je; ob pogledu na mrtvega so ga oblile solze je začel jokati / udaril ga je po glavi, da ga je oblila kri
4. knjiž., ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: obliti koga s svojo naklonjenostjo / obliti koga s sramoto osramotiti ga
1. narediti, da pade, steče tekočina, navadno iz posode, po nagnjeni, navpični površini česa: obliti avtomobil, steno; obliti noge s toplo vodo; bilo mi je, kot bi me kdo oblil z mrzlo vodo zelo neprijetno sem bil prizadet, razočaran / obliti torto s čokoladno kremo / strežnik je zdravniku oblil roke
2. priti v dotik s čim in steči, odteči po njegovi površini: oblil me je curek mrzle vode; morski val je spet oblil kopalca na skali; pren. jutranja svetloba je oblila gozd
3. ekspr. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: kurja polt, zona ga je oblila (po hrbtu); obraz mu je oblil mrzel pot / rdečica jo je oblila zardela je; ob pogledu na mrtvega so ga oblile solze je začel jokati / udaril ga je po glavi, da ga je oblila kri
4. knjiž., ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: obliti koga s svojo naklonjenostjo / obliti koga s sramoto osramotiti ga
- oblít -a -o:
gozd, oblit od mesečine; s krvjo oblit človek
SSKJ²
omréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na omrežje 1: omrežna popravila / dežurna omrežna služba / omrežni električni tok
♦ elektr. omrežna frekvenca; omrežna napetost; ptt avtomatska (telefonska) omrežna skupina skupina avtomatskih krajevnih telefonskih omrežij, vezanih na isto glavno centralo; rad. omrežni transformator transformator, ki spreminja omrežno napetost v napetost, potrebno za delovanje naprave
2. nanašajoč se na omrežje 2: omrežni kabel, priključek, protokol; omrežna naprava, oprema / omrežna kartica naprava, ki omogoča povezavo računalnika z računalniškim omrežjem / omrežni strežnik, tiskalnik / omrežni računalnik; omrežna povezava
1. nanašajoč se na omrežje 1: omrežna popravila / dežurna omrežna služba / omrežni električni tok
♦ elektr. omrežna frekvenca; omrežna napetost; ptt avtomatska (telefonska) omrežna skupina skupina avtomatskih krajevnih telefonskih omrežij, vezanih na isto glavno centralo; rad. omrežni transformator transformator, ki spreminja omrežno napetost v napetost, potrebno za delovanje naprave
2. nanašajoč se na omrežje 2: omrežni kabel, priključek, protokol; omrežna naprava, oprema / omrežna kartica naprava, ki omogoča povezavo računalnika z računalniškim omrežjem / omrežni strežnik, tiskalnik / omrežni računalnik; omrežna povezava
SSKJ²
podlóžek -žka m (ọ̑)
1. navadno manjša priprava za podlaganje: izdelovati podložke; podložiti omaro s podložki; gumijast, papirnat podložek / podložki za kozarce / nositi jerbas na podložku vrh glave na svitku
// kar se podloži sploh: dati pod vročo skledo podložek / uporabiti kos lesa, revijo za podložek
// knjiž. pladenj: strežnik je prinesel pijačo na srebrnem podložku
2. jajce ali jajcu podoben predmet, ki se položi kokoši v gnezdo, da tam (še) nese: kokoš je strla podložek; uporabiti pokvarjeno jajce za podložek
3. nar. primorsko otrok, nezrel človek: ta podložek nas pa ne bo učil, kaj je prav
♦ obrt. blazinica iz vate, kosov tkanine, ki se prišije na notranjo stran ramen oblačila; tisk. železna ali svinčena plošča, na katero se pritrdi kliše; žel. priprava iz dveh z drogom povezanih cokli podobnih delov za preprečevanje premikanja vagona v določeno smer
1. navadno manjša priprava za podlaganje: izdelovati podložke; podložiti omaro s podložki; gumijast, papirnat podložek / podložki za kozarce / nositi jerbas na podložku vrh glave na svitku
// kar se podloži sploh: dati pod vročo skledo podložek / uporabiti kos lesa, revijo za podložek
// knjiž. pladenj: strežnik je prinesel pijačo na srebrnem podložku
2. jajce ali jajcu podoben predmet, ki se položi kokoši v gnezdo, da tam (še) nese: kokoš je strla podložek; uporabiti pokvarjeno jajce za podložek
3. nar. primorsko otrok, nezrel človek: ta podložek nas pa ne bo učil, kaj je prav
♦ obrt. blazinica iz vate, kosov tkanine, ki se prišije na notranjo stran ramen oblačila; tisk. železna ali svinčena plošča, na katero se pritrdi kliše; žel. priprava iz dveh z drogom povezanih cokli podobnih delov za preprečevanje premikanja vagona v določeno smer
SSKJ²
sesúvati1 -am [səsuvati in sesuvati] nedov. (ú) pog.
1. ekspr. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo; uničevati: barbarska ljudstva so cesarstvo sesuvala tako od znotraj kot od zunaj / hekerji so prenehati sesuvati strežnike velikih podjetij
2. onemogočati, preprečevati uveljavitev, uresničitev česa: nasprotniki sesuvajo vladno politiko
// jemati pomen, veljavo, vrednost: sesuvati svojo lastno verodostojnost
1. ekspr. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo; uničevati: barbarska ljudstva so cesarstvo sesuvala tako od znotraj kot od zunaj / hekerji so prenehati sesuvati strežnike velikih podjetij
2. onemogočati, preprečevati uveljavitev, uresničitev česa: nasprotniki sesuvajo vladno politiko
// jemati pomen, veljavo, vrednost: sesuvati svojo lastno verodostojnost
- sesúvati se
1. nav. 3. os., pog. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo; odpovedovati: brskalnik, strežnik se sesuva / operacijski sistem postane po namestitvi popravkov nestabilen in se začne sesuvati prihaja v stanje, ko se ne odziva več na ukaze
2. nar. zahodno sesipati se: zemlja se sesuva
SSKJ²
virtualizírati -am dov. in nedov. (ȋ) rač.
narediti, da kaj obstaja, deluje, poteka v računalniškem okolju in posnema resničnost, zlasti dejansko opremo, programe: virtualizirati nabor ukazov, operacijski sistem; virtualizirati pomnilnik, računalnik, vhodno-izhodne enote / naš svet in naše izkušnje se vse bolj virtualizirajo
narediti, da kaj obstaja, deluje, poteka v računalniškem okolju in posnema resničnost, zlasti dejansko opremo, programe: virtualizirati nabor ukazov, operacijski sistem; virtualizirati pomnilnik, računalnik, vhodno-izhodne enote / naš svet in naše izkušnje se vse bolj virtualizirajo
- virtualizíran -a -o:
virtualizirani program, strežnik; virtualizirano okolje
SSKJ²
brskálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za brskanje, pregledovanje strani na spletu: brskalni gumb, program, strežnik; značilnosti uporabnikovega brskalnega okolja / brskalne navade ljudi se spreminjajo
ki je za brskanje, pregledovanje strani na spletu: brskalni gumb, program, strežnik; značilnosti uporabnikovega brskalnega okolja / brskalne navade ljudi se spreminjajo
SSKJ²
diskôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na (trdi) disk: diskovni prostor; diskovni sistem, strežnik; diskovno polje
nanašajoč se na (trdi) disk: diskovni prostor; diskovni sistem, strežnik; diskovno polje
SSKJ²
é-póšten -tna -o prid. (ẹ̄-ọ̑)
nanašajoč se na e-pošto: e-poštni strežnik / e-poštni predal / e-poštni naslov elektronski naslov
nanašajoč se na e-pošto: e-poštni strežnik / e-poštni predal / e-poštni naslov elektronski naslov
SSKJ²
faksíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na faksiranje: faksirni program; faksirni strežnik, stroj; faksirna naprava
nanašajoč se na faksiranje: faksirni program; faksirni strežnik, stroj; faksirna naprava
SSKJ²
íntranéten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
nanašajoč se na intranet: intranetni strežnik; povezati organizacijske enote v intranetno omrežje
nanašajoč se na intranet: intranetni strežnik; povezati organizacijske enote v intranetno omrežje
SSKJ²
láva2 -e ž (ā)
1. star. kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor; kredenca: zložiti krožnike v lavo / kuhinjska, stenska lava / v jedilnici stoji težka hrastova lava
2. nekdaj zelo nizka omara s ploščo na vrhu za pripravljanje, nameščanje jedil: strežnik je vzel pladenj mesa z lave in ga postavil na mizo
1. star. kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor; kredenca: zložiti krožnike v lavo / kuhinjska, stenska lava / v jedilnici stoji težka hrastova lava
2. nekdaj zelo nizka omara s ploščo na vrhu za pripravljanje, nameščanje jedil: strežnik je vzel pladenj mesa z lave in ga postavil na mizo
SSKJ²
nadgradljív -a -o prid. (ī í) rač.
ki se da nadgraditi: nadgradljiv pomnilnik, operacijski sistem; strežnik je programsko nadgradljiv
ki se da nadgraditi: nadgradljiv pomnilnik, operacijski sistem; strežnik je programsko nadgradljiv
SSKJ²
nalágati1 -am nedov. (ȃ)
1. delati, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: nalagati deske, živino; nalagati na mulo, nosila, voz; nalagati si drv v naročje / nalagati ladjo, vagon
// delati, da pride kaj kam z določenim namenom sploh: knjige nalaga kar na mizo in na tla / nalagati hrano na krožnik / ekspr. slikar je temperamentno nalagal barve drugo poleg druge / nalagati drva v skladovnico zlagati
// delati, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: premalo premoga nalaga, zato je hladno / nalagati na ogenj; nalagati v peč; ne nalagaj več
● slabš. družba se je ravno nalagala v avto vstopala
2. prenašati program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona ali obratno: nalagati slike, zasebne datoteke na strežnik / nalagati datoteko s spleta na računalnik; nalagati glasbo na mobilni telefon / računalnik nalaga programe prihaja v stanje, zlasti ob zagonu, ko je mogoče uporaba programov / pog. računalnik se nalaga se zaganja
3. uporabljati denar za povečanje premoženja: nalagati denar v vrednostne papirje; varno nalagati kapital / nalagati denar v banko, na sinovo ime
// ekon. uporabljati del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: nalagati denar v industrijo, trgovino
4. nav. ekspr. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: nalagati komu delo, dolžnosti; to jim nalaga veliko odgovornost / nalagati podjetjem težka bremena
5. pog., ekspr. tvesti: kaj vse jim je nalagal / nalagati o poštenju
1. delati, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: nalagati deske, živino; nalagati na mulo, nosila, voz; nalagati si drv v naročje / nalagati ladjo, vagon
// delati, da pride kaj kam z določenim namenom sploh: knjige nalaga kar na mizo in na tla / nalagati hrano na krožnik / ekspr. slikar je temperamentno nalagal barve drugo poleg druge / nalagati drva v skladovnico zlagati
// delati, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: premalo premoga nalaga, zato je hladno / nalagati na ogenj; nalagati v peč; ne nalagaj več
● slabš. družba se je ravno nalagala v avto vstopala
2. prenašati program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona ali obratno: nalagati slike, zasebne datoteke na strežnik / nalagati datoteko s spleta na računalnik; nalagati glasbo na mobilni telefon / računalnik nalaga programe prihaja v stanje, zlasti ob zagonu, ko je mogoče uporaba programov / pog. računalnik se nalaga se zaganja
3. uporabljati denar za povečanje premoženja: nalagati denar v vrednostne papirje; varno nalagati kapital / nalagati denar v banko, na sinovo ime
// ekon. uporabljati del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: nalagati denar v industrijo, trgovino
4. nav. ekspr. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: nalagati komu delo, dolžnosti; to jim nalaga veliko odgovornost / nalagati podjetjem težka bremena
5. pog., ekspr. tvesti: kaj vse jim je nalagal / nalagati o poštenju
SSKJ²
naložíti -ím dov., nalóžil (ī í)
1. napraviti, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: naložiti les, tovor, živino; naložiti na mulo, nosila, voz; naložiti si drv v naročje / naložiti ladjo, vagon
// napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom sploh: knjige je naložil kar na mizo / preveč krompirja si si naložil na krožnik / naložiti perilo v omaro zložiti
// napraviti, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: naloži še kako poleno / naložiti na ogenj; naložiti v peč; naloži, da bo topleje / naložiti ogenj podkuriti, zakuriti
2. napraviti, da pride program, datoteka s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona ali obratno: naložiti datoteke, fotografije na strežnik; naložiti program v pomnilnik / naložiti aplikacijo, datoteko, podatke s spleta, strežnika na računalnik
3. uporabiti denar za povečanje premoženja: naložiti denar v obveznice; naložiti denar v hišo, zemljo / naložiti denar na bančni račun, v banko vložiti
// ekon. uporabiti del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: naložiti denar v industrijo, turizem; naložiti sredstva v razširjeno reprodukcijo / naložiti denar v vojsko
4. nav. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: naložili so mu veliko dela, dolžnosti; preveč skrbi si je naložil / naložiti davke, globo / naložiti kazen / star. naložil je tlačanom, da se morajo klanjati ukazal jim je, zahteval od njih / pog. še ta umor so mu naložili prisodili, pripisali
5. pog., ekspr. natvesti: kaj vse jim je naložil; naložil jima je, da bi z njima rad napravil intervju
● slabš. hitro so se naložili v avto in odpeljali so vstopili; pog. oče mu jih je naložil ga je natepel, pretepel; ekspr. naložila si je osmi križ osemdeset let je (bila) stara; pog. naložili so mu pet let obsodili so ga na pet let zapora; pog., ekspr. preveč si ga je naložil se je napil
1. napraviti, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: naložiti les, tovor, živino; naložiti na mulo, nosila, voz; naložiti si drv v naročje / naložiti ladjo, vagon
// napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom sploh: knjige je naložil kar na mizo / preveč krompirja si si naložil na krožnik / naložiti perilo v omaro zložiti
// napraviti, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: naloži še kako poleno / naložiti na ogenj; naložiti v peč; naloži, da bo topleje / naložiti ogenj podkuriti, zakuriti
2. napraviti, da pride program, datoteka s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona ali obratno: naložiti datoteke, fotografije na strežnik; naložiti program v pomnilnik / naložiti aplikacijo, datoteko, podatke s spleta, strežnika na računalnik
3. uporabiti denar za povečanje premoženja: naložiti denar v obveznice; naložiti denar v hišo, zemljo / naložiti denar na bančni račun, v banko vložiti
// ekon. uporabiti del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: naložiti denar v industrijo, turizem; naložiti sredstva v razširjeno reprodukcijo / naložiti denar v vojsko
4. nav. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: naložili so mu veliko dela, dolžnosti; preveč skrbi si je naložil / naložiti davke, globo / naložiti kazen / star. naložil je tlačanom, da se morajo klanjati ukazal jim je, zahteval od njih / pog. še ta umor so mu naložili prisodili, pripisali
5. pog., ekspr. natvesti: kaj vse jim je naložil; naložil jima je, da bi z njima rad napravil intervju
● slabš. hitro so se naložili v avto in odpeljali so vstopili; pog. oče mu jih je naložil ga je natepel, pretepel; ekspr. naložila si je osmi križ osemdeset let je (bila) stara; pog. naložili so mu pet let obsodili so ga na pet let zapora; pog., ekspr. preveč si ga je naložil se je napil
- naložèn -êna -o:
tovornjak, naložen z zaboji / uporaba naloženih aplikacij / denar je bil dobro naložen / odslužiti naloženo kazen; odboru je naložena skrb za proslavo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost