báza1 -e ž (ā)
1. osnova, podlaga: materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; vse to so izvedli na prostovoljni bazi
// bistvena sestavina: lak na acetonski bazi
// na kar se kdo opira, zanaša: močna, široka, zvesta volilna baza
2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo zlasti vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze; letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke
// kraj, ki služi podpori, oskrbi, izvajanju česa sploh: avtocestna, vzdrževalna baza; logistična, tehnična baza; stalna, tradicionalna baza / učne baze za izpopolnjevanje, prakso (bodočih) zdravnikov
3. zbirka urejenih podatkov, zlasti digitalnih: shraniti, vnesti, vpisati v bazo; bibliografska, informacijska, relacijska baza; vpogled v bazo; osnovno, zahtevno delo z bazami / obsežna podatkovna baza; elektronska, računalniška, virtualna baza
♦ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; jezikosl. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
eSSKJ16
breg -a (breg, brejg, brig*) samostalnik moškega spola
1. pas zemlje ob vodi; SODOBNA USTREZNICA: breg, obala
2. kraj ob vodi, urejen za pristajanje plovil; SODOBNA USTREZNICA: pristanišče
3. nasut in utrjen pas zemljišča, ki preprečuje poplavljanje; SODOBNA USTREZNICA: nasip, jez
FREKVENCA: 28 pojavitev v 7 delih
Celotno geslo
eSSKJ
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]
ETIMOLOGIJA: ↑čist
- 1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
- 1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
- 1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
- 1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
- 1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
ETIMOLOGIJA: ↑čist
Geologija
SSKJ²
erodírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. geogr. dolbsti, razjedati zemeljsko površino: potok, reka erodira strugo
2. med. povzročati plitko razjedo, zlasti na sluznici: vroča hrana erodira površino jezika
1. geogr. dolbsti, razjedati zemeljsko površino: potok, reka erodira strugo
2. med. povzročati plitko razjedo, zlasti na sluznici: vroča hrana erodira površino jezika
- erodíran -a -o:
erodirana tla
Pravopis
erodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; erodíranje (ȋ) kaj Reka ~a strugo spodjeda, razjeda; zdrav. Vroča hrana ~a površino jezika
SSKJ²
izjésti -jém tudi zjésti zjém dov., 2. mn. izjéste tudi zjéste, 3. mn. izjedó tudi izjêjo tudi zjedó tudi zjêjo; izjêj in izjèj izjêjte tudi zjêj in zjèj zjêjte; izjédel izjédla tudi zjédel zjédla, stil. izjèl izjéla tudi zjèl zjéla (ẹ́)
1. z grizenjem uničiti: črvi, žuželke izjejo les; miši so tako izjedle krompir, da so ostale samo lupine; pren., ekspr. bolezen mu je izjedla telo
2. s trajnim, navadno silovitim tokom narediti, izoblikovati: hudournik je izjedel kotanje; reka si je skozi gorovje izjedla globoko strugo; voda si sčasoma izje žleb v steno; pren. žaga je izjedla globoko zarezo v deblo
// s trajnim, navadno silovitim tokom odstraniti: voda je izjedla skalo iz stene
1. z grizenjem uničiti: črvi, žuželke izjejo les; miši so tako izjedle krompir, da so ostale samo lupine; pren., ekspr. bolezen mu je izjedla telo
2. s trajnim, navadno silovitim tokom narediti, izoblikovati: hudournik je izjedel kotanje; reka si je skozi gorovje izjedla globoko strugo; voda si sčasoma izje žleb v steno; pren. žaga je izjedla globoko zarezo v deblo
// s trajnim, navadno silovitim tokom odstraniti: voda je izjedla skalo iz stene
- izjéden tudi zjéden -a -o:
izjedena stena; globoko izjedena struga; tla so izjedena od črvov; izjeden od bolezni slab, shujšan
Pravopis
izjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. izjésta; 2. os. mn. izjéste, 3. os. mn. izjedó tudi izjêjo, nam. izjést/izjèst, izjéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Črvi so izjedli les; Reka je izjedla strugo skozi gorovje
Pleteršnik
Geografija
SSKJ²
kábelski -a -o [kabəlski] prid. (á)
nanašajoč se na kabel:
a) kabelska linija; vzpostaviti kabelsko zvezo / položiti kabelsko omrežje / kabelska izolacija / kabelski vod
b) vozički s kabelsko vleko
c) kabelska dolžina
♦ elektr. kabelski boben boben za navijanje kabla; kabelski plašč cevast sloj kabelske izolacije; kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča; navt. kabelska ladja ladja, opremljena za prevoz in polaganje podvodnih kablov; ptt kabelski jarek jarek, v katerega se položi kabel; kabelska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v stavbi; kabelska kanalizacijska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v zemlji; kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod; kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; strojn. kabelski bager bager, pri katerem se viseče zajemalo premika po jekleni vrvi, razpeti čez strugo, dolino; kabelski žerjav žerjav, pri katerem se maček premika po jekleni vrvi, razpeti nad deloviščem
nanašajoč se na kabel:
a) kabelska linija; vzpostaviti kabelsko zvezo / položiti kabelsko omrežje / kabelska izolacija / kabelski vod
b) vozički s kabelsko vleko
c) kabelska dolžina
♦ elektr. kabelski boben boben za navijanje kabla; kabelski plašč cevast sloj kabelske izolacije; kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča; navt. kabelska ladja ladja, opremljena za prevoz in polaganje podvodnih kablov; ptt kabelski jarek jarek, v katerega se položi kabel; kabelska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v stavbi; kabelska kanalizacijska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v zemlji; kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod; kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; strojn. kabelski bager bager, pri katerem se viseče zajemalo premika po jekleni vrvi, razpeti čez strugo, dolino; kabelski žerjav žerjav, pri katerem se maček premika po jekleni vrvi, razpeti nad deloviščem
SSKJ²
kanalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. zgraditi, urediti kanalizacijo: kanalizirati mestno četrt / kanalizirati močvirski svet
♦ teh. usposobiti rečno strugo za plovbo
2. publ. usmeriti, urediti: kanalizirati družbeno dejavnost; kanalizirati interese učencev v pravo smer / kanalizirati nesoglasja
1. zgraditi, urediti kanalizacijo: kanalizirati mestno četrt / kanalizirati močvirski svet
♦ teh. usposobiti rečno strugo za plovbo
2. publ. usmeriti, urediti: kanalizirati družbeno dejavnost; kanalizirati interese učencev v pravo smer / kanalizirati nesoglasja
SSKJ²
mática -e ž (ā)
1. spolno razvita samica pri čebelah: matica se izleže; matica leže jajčeca; dvoletna, enoletna, triletna matica
2. predmet v obliki debelega obročka z notranjimi navoji: odviti, priviti matico / ključ za matice
3. knjiž. kraj, območje, kamor kaj spada: voda se je vrnila v strugo, svojo matico / združitev velikega dela Krasa z deželo matico
4. enota, ki ima osrednji položaj v odnosu do drugih enot kakega sestava: odnosi podružničnih šol z matico / Atene so veljale za matico jonskih državic / ladja matica ekspedicije
5. društvena založniška organizacija: ustanavljanje matic pri Slovanih / Slovenska matica
6. v zvezi biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserne matice
7. star. matična knjiga: pri sestavljanju biografije je uporabljal cerkvene matice / vpis v poročno, rojstno matico
8. zastar. (tiskarska) matrica: napraviti matico iz kovine
♦ agr. ocetna matica tanka prevleka, ki se nabere na površini alkoholnih tekočin pri ocetnem vrenju; zakis; anat. nohtna matica plast celic, iz katerih se dela noht; čeb. matica se opraši; dodajati panjem matice; jalova matica ki zalega neoplojena jajčeca; etn. matica del rovaša, ki ga obdrži upnik; pravn. matica listine, naloga prvi primerek listine, naloga v več kopijah, ki ostane izdajatelju; strojn. holandska matica holandec; kapičasta, kronska matica; krilna matica ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko; slepa matica ki je na eni strani zaprta; zool. matica spolno razvita samica nekaterih žuželk
1. spolno razvita samica pri čebelah: matica se izleže; matica leže jajčeca; dvoletna, enoletna, triletna matica
2. predmet v obliki debelega obročka z notranjimi navoji: odviti, priviti matico / ključ za matice
3. knjiž. kraj, območje, kamor kaj spada: voda se je vrnila v strugo, svojo matico / združitev velikega dela Krasa z deželo matico
4. enota, ki ima osrednji položaj v odnosu do drugih enot kakega sestava: odnosi podružničnih šol z matico / Atene so veljale za matico jonskih državic / ladja matica ekspedicije
5. društvena založniška organizacija: ustanavljanje matic pri Slovanih / Slovenska matica
6. v zvezi biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserne matice
7. star. matična knjiga: pri sestavljanju biografije je uporabljal cerkvene matice / vpis v poročno, rojstno matico
8. zastar. (tiskarska) matrica: napraviti matico iz kovine
♦ agr. ocetna matica tanka prevleka, ki se nabere na površini alkoholnih tekočin pri ocetnem vrenju; zakis; anat. nohtna matica plast celic, iz katerih se dela noht; čeb. matica se opraši; dodajati panjem matice; jalova matica ki zalega neoplojena jajčeca; etn. matica del rovaša, ki ga obdrži upnik; pravn. matica listine, naloga prvi primerek listine, naloga v več kopijah, ki ostane izdajatelju; strojn. holandska matica holandec; kapičasta, kronska matica; krilna matica ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko; slepa matica ki je na eni strani zaprta; zool. matica spolno razvita samica nekaterih žuželk
SSKJ²
nanášanje -a s (ȃ)
glagolnik od nanašati: določen je za nanašanje drv / nanašanje blata in peska v strugo se je tako ustavilo / nanašanje barve, kleja
glagolnik od nanašati: določen je za nanašanje drv / nanašanje blata in peska v strugo se je tako ustavilo / nanašanje barve, kleja
SSKJ²
napeljáti -péljem tudi -ám dov., napêlji napeljíte; napêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto: napeljati nitko skozi zanke; žico je slabo napeljal / vrv je napeljal od drevesa do drevesa / napeljati nove vezalke v čevlje
// načrtno namestiti žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah: napeljati elektriko; centralno kurjavo in vodovod so že napeljali / napeljati luč na podstrešje
2. narediti, da kaj prehaja na določeno mesto: napeljati studenčnico v rezervoar; napeljati vodo na travnik, v jezero; pren. prizadevali so si, da bi napeljali debato v mirnejšo strugo
// nav. ekspr., navadno v zvezi s pogovor usmeriti, obrniti: pogovor je kmalu napeljal na umetnost; namenoma je napeljal pogovor drugam; napeljati pogovor proč od politike / želel je napeljati pogovor z njim začeti se pogovarjati
3. nav. ekspr. navadno s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: napeljali so ga, da se jim je pridružil; ni ga bilo težko napeljati k akciji; napeljati koga na umor / knjiž. to spoznanje jo je napeljalo na vrnitev pripeljalo, privedlo do vrnitve
4. navoziti: napeljati peska na cesto; na dvorišče so mu napeljali skladovnico drv
● ekspr. napeljati vodo na svoj mlin reči, narediti v svojo korist; ekspr. vso stvar je kar dobro napeljal pripravil za uresničitev
1. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto: napeljati nitko skozi zanke; žico je slabo napeljal / vrv je napeljal od drevesa do drevesa / napeljati nove vezalke v čevlje
// načrtno namestiti žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah: napeljati elektriko; centralno kurjavo in vodovod so že napeljali / napeljati luč na podstrešje
2. narediti, da kaj prehaja na določeno mesto: napeljati studenčnico v rezervoar; napeljati vodo na travnik, v jezero; pren. prizadevali so si, da bi napeljali debato v mirnejšo strugo
// nav. ekspr., navadno v zvezi s pogovor usmeriti, obrniti: pogovor je kmalu napeljal na umetnost; namenoma je napeljal pogovor drugam; napeljati pogovor proč od politike / želel je napeljati pogovor z njim začeti se pogovarjati
3. nav. ekspr. navadno s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: napeljali so ga, da se jim je pridružil; ni ga bilo težko napeljati k akciji; napeljati koga na umor / knjiž. to spoznanje jo je napeljalo na vrnitev pripeljalo, privedlo do vrnitve
4. navoziti: napeljati peska na cesto; na dvorišče so mu napeljali skladovnico drv
● ekspr. napeljati vodo na svoj mlin reči, narediti v svojo korist; ekspr. vso stvar je kar dobro napeljal pripravil za uresničitev
- napelján -a -o:
skozi zid napeljan kabel
● ekspr. za pobeg so imeli vse dobro napeljano so imeli vse možnosti za uresničitev
Planinstvo
SSKJ²
natékati se -am se nedov. (ẹ̑)
1. prihajati kam, pojavljati se kje v določeni količini: v strugo se nateka vsa voda s pogorja / kri se je natekala v lužo / ekspr. od kod se ti nateka toliko denarja; na trg se natekajo ljudje; pren., pesn. v sobo se je natekal mrak
2. dov. s tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: na travniku so se otroci natekali in nakričali
1. prihajati kam, pojavljati se kje v določeni količini: v strugo se nateka vsa voda s pogorja / kri se je natekala v lužo / ekspr. od kod se ti nateka toliko denarja; na trg se natekajo ljudje; pren., pesn. v sobo se je natekal mrak
2. dov. s tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: na travniku so se otroci natekali in nakričali
SSKJ²
navráčati -am nedov. (ā ȃ)
knjiž. napeljevati, usmerjati: navračati vodo v strugo / navračati razvoj v pravi tir / navračal je pogovor nanj
// usmerjati, obračati: navračati ovce k čredi / pasel je in navračal živino zavračal
knjiž. napeljevati, usmerjati: navračati vodo v strugo / navračati razvoj v pravi tir / navračal je pogovor nanj
// usmerjati, obračati: navračati ovce k čredi / pasel je in navračal živino zavračal
Geografija
Pleteršnik
obrǫ́bljati, -am, vb. impf. ad obrobiti; umsäumen, berändern; — zeleni holmi obrobljajo strugo tihe Krke, LjZv.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 84
Dostopnost