Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
beladóna -e ž (ọ̑) bot. strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti; volčja češnja: cvetoča beladona
// farm. zdravilo iz te rastline: zdraviti z beladono
SSKJ
blèn bléna m (ȅ ẹ́) bot. strupena dlakava rastlina z rumenimi cveti; črni zobnik: sok blena
SSKJ
bljúšč -a m (ȗ) bot., navadno v zvezi navadni bljušč strupena ovijalka s srčastimi listi in rdečimi jagodami, Tamus communis
SSKJ
búnika -e ž (ū) bot. strupena gozdna rastlina z zvončastimi cveti, Scopolia: kranjska bunika
SSKJ
cianíd -a m (ȋ) kem. sol cianovodikove kisline: raztopini dodamo razne cianide; kalijev cianid zelo strupena brezbarvna kristalna snov; vodikov cianid cianovodik
SSKJ
ciprésast -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz cipresovega lesa: cipresasta hišica
♦ bot. cipresasti mleček strupena rastlina suhih tal z belim sokom, Euphorbia cyparissias
SSKJ
čéšnja -e ž (ẹ̑) sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati, zobati češnje; saditi zgodnje češnje; cvetoča češnja; cepiti divjo češnjo; prve češnje; zardela je kot češnja; kot češnja rdeče ustnice / češnje belice, črnice, hrustavke, ranice / pog. pohištvo iz češnje češnjevega lesa
● z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka
♦ bot. kozja češnja čistilna krhlika; pasja češnja navadna krhlika; volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; igr. rdeče češnje otroško kólo ob petju pesmi s takim začetkom; vrtn. japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; judovska češnja trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi
SSKJ
čmeríka tudi čemeríka -e [druga oblika čəm in čem] ž (í) 
  1. 1. ekspr. čemeren človek: ne bodi no taka čmerika! ne maram čmerik / kot nagovor kaj sitnariš, čmerika kisla
  2. 2. slabš. zelo kislo vino: drži se, kot bi pil samo čmeriko
    ♦     bot. visoka strupena rastlina vlažnih gorskih travnikov, Veratrum album
SSKJ
dúšica -e ž (ú) ekspr. manjšalnica od duša: nedolžna otroška dušica; dušice umrlih / težko se je vživeti v njeno nežno dušico / bila je preprosta dušica; mamina dušica ljubljenka
// govori, dušica, poslušam te / dušica na olju je noč in dan brlela
● star. dušico izdihniti, spustiti umreti
♦ bot. materina dušica močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi, Thymus; svinjska dušica strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti; navadni kristavec
SSKJ
fósfor -ja in -a m (ọ̑) kem. rumenkasta strupena ali rdeča nestrupena nekovina, element P: fosfor se je vžgal; oči so se mu svetile kot fosfor v temi / beli, rdeči fosfor
SSKJ
gàd gáda m, im. mn. gádje in gádi (ȁ á) 
  1. 1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa
    // strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada
    ●     ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen
  2. 2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je
SSKJ
glístnica -e ž (ȋ) nar. strupena rastlina z ostro nazobčanimi listi in rumenimi cveti v koških; navadni vratič
SSKJ
gobán in gobàn -ána m (ȃ; ȁ á) bot., v zvezah: brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; užitni goban užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom, Boletus; vražji goban strupena goba z rdečo trosovnico in rdečim betom, Boletus satanas
SSKJ
gomázen -zni ž (ȃ) star. golazen: nadležna, strupena gomazen; zvija se kot gomazen
SSKJ
grenkoslàd in grenkoslád -áda m (ȁ á; ȃ) bot. strupena rastlina z vijoličastimi cveti in rdečimi jagodami, Solanum dulcamara
SSKJ
gŕmovka -e ž (ȓ) zool. velika južnoameriška strupena kača, Lachesis
SSKJ
hŕček -čka m (ȓ) zool. poljski glodavec s pisanim, po trebuhu črnim kožuhom, Cricetus cricetus: hrčki si pod zemljo pripravljajo zalogo
♦ bot. pomladanski ali strupeni hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta
SSKJ
jágoda -e ž (á) 
  1. 1. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen rdeči sad: tukaj rastejo jagode; nabirati jagode; okopavati, saditi jagode; debele, zrele jagode; kot jagoda rdeče ustnice / gozdne jagode; vrtne jagode gojene, z debelejšimi sadovi
    // košarica rdečih jagod
  2. 2. droben okrogel sad: odstraniti gnilo jagodo iz grozda; osmukati jagode; bezgove, brinove, češminove, šipkove jagode; grozdne ali vinske jagode; grm z jagodami v visečih grozdkih / črne jagode borovnice
  3. 3. jagodi podoben droben okrogel predmet: pisane jagode ogrlice; jagode na rožnem vencu
  4. 4. nar. rdečkasta krava: jagoda in sivka
    ♦     bot. jagoda plod s sočnim osemenjem, v katerem je navadno več semen; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; elektr. izolirna jagoda majhen, valjast, preluknjan izolator; vrtn. božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum
SSKJ
káča -e ž (á) 
  1. 1. breznog plazilec z dolgim, valjastim telesom: kača piči, sika; kača se je plazila med šopi trave; dolga, marogasta kača; odskočil je, kakor (da) bi ga kača pičila; denar skriva kot kača noge; viti, zvijati se kot kača / kača se levi / nestrupena, strupena kača
    // ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kači: žareče železne kače so se zvijale z valja na valj; dolge papirnate kače in baloni / železna kača železnica, vlak
    ●     ekspr. gojiti, greti, rediti kačo na prsih, srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. imeti kačo v žepu biti brez denarja; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni; ima jezik kot kača je zelo odrezav, piker; ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
  2. 2. ekspr., navadno z rodilnikom vrsta, navadno zelo dolga: pred blagajno je bila kača ljudi / po cesti se vije neskončna kača vozil
  3. 3. slabš. hudoben, zahrbten človek, zlasti ženska: prava kača je / kot psovka ti kača izdajalska
    ♦     etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah; strojn. hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; zool. morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae
SSKJ
klopotáča -e ž (á) zool. ameriška strupena kača, ki ima na repu rožene obročke, Crotalus horridus: gozdna, kobrasta klopotača
Število zadetkov: 73