Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
súženj -žnja m (ú) 
  1. 1. v suženjstvu brezpraven, nesvoboden človek, ki je v lasti svojega gospodarja: kupiti sužnja; rimski sužnji / lastnik sužnjev; trgovina s sužnji / prodali so ga za sužnja / črni sužnji v ameriškem okolju, nekdaj brezpravno, nesvobodno črnsko prebivalstvo
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom podrejen, odvisen človek: niso hoteli postati sužnji tujcem / suženj mamil; biti suženj javnega mnenja, strasti
    ●     ekspr. ne bom suženj svojega stanovanja ne bom ga pretirano pospravljal, pazil nanj
  3. 3. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: suženj režima
SSKJ
strást -í ž (ȃ) 
  1. 1. zelo močno trajno čustvo, težko obvladljivo z voljo, razumom: strast je bila kriva vseh njegovih težav; ekspr. v to ga je gnala strast; prepustiti se, ekspr. predati se strasti; ekspr. streči strastem; obvladovati, zadrževati, ekspr. razvneti strast; neobvladana, skrita, uničujoča strast; ekspr. neobrzdana, slepa strast; strast po maščevanju / med vojno so se sprostile mnoge strasti / ekspr.: izbruh, naval strasti; biti suženj, igrača strasti / storiti kaj iz strasti
  2. 2. navadno s prilastkom zelo močna želja po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: strast se prebuja, raste; čutiti do koga veliko strast; gledal jo je brez strasti; ekspr. goreča, nepremagljiva, prava strast / ljubezenska, spolna, telesna strast / ekspr.: na poljube je odgovarjala s strastjo; predati se s strastjo strastno
  3. 3. navadno s prilastkom zelo močno hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti: gobarska, lovska, zbiralska strast; strast do branja; strast za igranje kart; strast po oblikovanju / ekspr. ves čas so delali z zagrizeno strastjo
    // predmet takega hotenja, volje: gledališče je bilo njegova strast; edina njena strast je hrana
    ●     ekspr. ta strast ga je kmalu dobila v oblast kmalu se ji z voljo, zavestjo ni mogel upirati; preg. strasti dobro služijo, a slabo gospodarijo
SSKJ
mešálnik -a m (ȃ) 
  1. 1. električni aparat za mešanje, stepanje: vključila je mešalnik; zmešati z mešalnikom / električni, kuhinjski mešalnik; mešalnik za cocktail, sladoled
    // teh. stroj za mešanje: boksit zmešajo v mešalniku z natrijevim hidroksidom / betonski mešalnik stroj za pripravljanje betona; mešalnik krmil
    ♦     elektr. naprava za sestavljanje dveh električnih nihanj različnih frekvenc
  2. 2. redko priprava za mešanje; mešalo: apneničar z dolgim mešalnikom v roki
  3. 3. pri starih Grkih glinasta, bronasta posoda s široko odprtino in dvema ročajema za mešanje vina z vodo: suženj je prinesel mešalnik
SSKJ
helót -a m (ọ̑) 
  1. 1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti
  2. 2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov
SSKJ
libertín -a m (ȋ) 
  1. 1. zgod., pri starih Rimljanih nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo; osvobojenec: libertini in patroni
  2. 2. knjiž., redko svobodomislec: biti po nazorih libertin
SSKJ
osvobojênec -nca m (é) kdor je osvobojen: osvobojenci so se zbrali pred taboriščem
♦ zgod. osvobojenec pri starih Rimljanih nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo
SSKJ
sužnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. knjiž. biti suženj, opravljati suženjska dela: sužnjevati do smrti; sužnjevati na galeji
  2. 2. ekspr. biti podrejen, odvisen: svobodni ljudje nočejo sužnjevati
SSKJ
usužnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. knjiž. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: usužnjevati ljudi
  2. 2. ekspr. delati, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: usužnjevati otroke / usužnjevati si umetnike
    usužnjeváti se ekspr.  postajati podrejen, odvisen: usužnjevati se denarju
SSKJ
usúžnjiti -im dov. (ú ȗ) 
  1. 1. knjiž. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: usužnjiti zajete vojake
  2. 2. ekspr. narediti, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: kmete so usužnjili gospodi / usužnjiti svoje telo popolnoma ga podrediti volji
    usúžnjiti se ekspr.  postati podrejen, odvisen: usužnjiti se strogemu redu
    usúžnjen -a -o: usužnjeno ljudstvo
SSKJ
zasužnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: zasužnjevati ljudi
  2. 2. ekspr. delati, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: gospodar jih vse bolj zasužnjuje / gospodarsko zasužnjevati sosednje države / duševno zasužnjevati koga / stroji zasužnjujejo človeka
    zasužnjujóč -a -e: zasužnjujoč odnos
    zasužnjeván -a -o: zasužnjevan narod
SSKJ
zasúžnjiti -im dov. (ú ȗ) 
  1. 1. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: zasužnjiti ujete
  2. 2. ekspr. narediti, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: politično zasužnjiti narode / ženska ga je zasužnjila / zasužnjiti koga svoji volji / ta strast ga je zasužnjila za vse življenje / reklama zasužnji človeka
    zasúžnjen -a -o: zasužnjen človek
SSKJ
rób2 -a m (ọ̑) zastar. suženj: ujeti pobeglega roba
SSKJ
robováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. biti suženj: roboval je, dokler ga niso osvobodili / svobodni ljudje nočejo robovati; robovati tujcem služiti
SSKJ
súžnja -e ž (ú) ženska oblika od suženj: pobegla sužnja / ženska je ponekod še vedno sužnja moža
SSKJ
súžnjik -a m (ú) star. suženj: odkupiti sužnjika; prodajanje sužnjikov / biti sužnjik lepe ženske
Število zadetkov: 15