Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
eSSKJ16
dekla -e (dekla, dejkla) samostalnik ženskega spola
1. navadno v kmečkem okolju stalno najeta ženska za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih opravilih; SODOBNA USTREZNICA: dekla
1.1 pri višjih družbenih slojih stalno najeta ženska za gospodinjska opravila in osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služkinja, služabnica
1.2 ekspresivno ženska, ki je podložna, pokorna komu
2. ženska, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov v bolnišnici; SODOBNA USTREZNICA: strežnica
3. v antiki nesvobodna ženska, ki je v lasti svojega gospodarja; SODOBNA USTREZNICA: sužnja
3.1 v Stari zavezi sužnja, ki jo je žena pripeljala s seboj v zakon in je lahko postala njena namestnica, če je bila žena neplodna; SODOBNA USTREZNICA: stranska žena
4. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
5. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 35 delih
Svetokriški
Julija ž osebno lastno ime Julija: je skuſila Julia im. ed. Ceſſarja Pompeuſa Shena (IV, 381) ǀ takorshne dekle ſo bile S. Julia im. ed., S. Lubetia, inu S. Bathildis (V, 44) 1. Júlija, lat. Iulia (pribl. 76–54 pr. Kr.), hči Julija Cezarja in Pompejeva žena 2. Sv. Júlija Kartažánska, sužnja, mučena okrog 250
SSKJ²
mazíliti -im nedov. (í ȋ)
1. star. mazati, vtirati v kožo: sužnja jo je mazilila z oljem; maziliti se z dišavami; maziliti si lase
// balzamirati: maziliti mrliča
2. rel. z oljem za maziljenje obredno mazati: maziliti čelo; maziliti roke pri mašniškem posvečenju / maziliti birmanca / maziliti kralja zlasti v fevdalizmu podeliti, priznati vladarsko oblast z maziljenjem
1. star. mazati, vtirati v kožo: sužnja jo je mazilila z oljem; maziliti se z dišavami; maziliti si lase
// balzamirati: maziliti mrliča
2. rel. z oljem za maziljenje obredno mazati: maziliti čelo; maziliti roke pri mašniškem posvečenju / maziliti birmanca / maziliti kralja zlasti v fevdalizmu podeliti, priznati vladarsko oblast z maziljenjem
- mazíljen -a -o
deležnik od maziliti: moški z maziljenimi lasmi; maziljene roke; z dišavami maziljeno telo
// ekspr. pretirano slovesen, sladkoben: maziljen domislek, glas; maziljeno vedenje; prisl.: maziljeno govoriti, se vesti
SSKJ²
odalíska -e ž (ȋ)
v muslimanskem okolju, nekdaj sužnja, služabnica v haremu: stregla jim je belopolta odaliska
// ljubica, priležnica v haremu: zgradil je razkošno palačo za odaliske; ves dan polega kot kakšna odaliska
v muslimanskem okolju, nekdaj sužnja, služabnica v haremu: stregla jim je belopolta odaliska
// ljubica, priležnica v haremu: zgradil je razkošno palačo za odaliske; ves dan polega kot kakšna odaliska
Pravopis
SSKJ²
odkupíti in odkúpiti -im dov. (ī ú)
1. s plačilom priti do česa, kar je bilo prej last drugega: njeno sliko so odkupili; od soseda je odkupil travnik, ki je mejil na njegovega / odkupiti žito / odkupil mu je vso knjižnico / pridržujejo si pravico odkupiti poslana dela / v tistem času so mesta odkupila pravico kovati denar
2. s plačilom rešiti, osvoboditi: odkupiti ugrabljenega otroka
// nekdaj s plačilom doseči prenehanje položaja sužnja, tlačana: odkupiti sužnja; nekateri tlačani so se odkupili / oče ga je odkupil od vojaške službe z odkupnino dosegel, da mu ni bilo treba biti vojak
3. ekspr., navadno z orodnikom dati kaj zaradi storjenega mu slabega, neprimernega dejanja, ravnanja: z darilom se mu je želela odkupiti / odkupiti se z delom
1. s plačilom priti do česa, kar je bilo prej last drugega: njeno sliko so odkupili; od soseda je odkupil travnik, ki je mejil na njegovega / odkupiti žito / odkupil mu je vso knjižnico / pridržujejo si pravico odkupiti poslana dela / v tistem času so mesta odkupila pravico kovati denar
2. s plačilom rešiti, osvoboditi: odkupiti ugrabljenega otroka
// nekdaj s plačilom doseči prenehanje položaja sužnja, tlačana: odkupiti sužnja; nekateri tlačani so se odkupili / oče ga je odkupil od vojaške službe z odkupnino dosegel, da mu ni bilo treba biti vojak
3. ekspr., navadno z orodnikom dati kaj zaradi storjenega mu slabega, neprimernega dejanja, ravnanja: z darilom se mu je želela odkupiti / odkupiti se z delom
- odkúpljen -a -o:
odkupljeni izdelki; odkupljena zbirka ljudskih pesmi
● ekspr. s krvjo, žrtvami odkupljena svoboda pridobljena
SSKJ²
odkupnína -e ž (ī)
1. kar se plača za rešitev, osvoboditev koga: plačati odkupnino za ujetnika
// nekdaj kar se plača za prenehanje položaja sužnja, tlačana: tlačani niso zmogli odkupnine; zahtevati visoko odkupnino
2. plačilo za odkupljeno stvar, pridobljeno dobrino: plačevati odkupnino za zemljo / ekspr. žrtve so odkupnina za svobodo
♦ ptt znesek, ki ga plača naslovnik pošti ob prevzemu odkupne pošiljke
1. kar se plača za rešitev, osvoboditev koga: plačati odkupnino za ujetnika
// nekdaj kar se plača za prenehanje položaja sužnja, tlačana: tlačani niso zmogli odkupnine; zahtevati visoko odkupnino
2. plačilo za odkupljeno stvar, pridobljeno dobrino: plačevati odkupnino za zemljo / ekspr. žrtve so odkupnina za svobodo
♦ ptt znesek, ki ga plača naslovnik pošti ob prevzemu odkupne pošiljke
SSKJ²
odkupováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s plačilom prihajati do česa, kar je bilo prej last drugega: odkupovati razstavljene slike
// poklicno se ukvarjati s kupovanjem blaga, stvari od pridelovalcev, rejcev, prinašalcev: odkupovati borovnice, star papir, živino; zadruga odkupuje kmetijske pridelke
2. s plačilom reševati, osvobajati: odkupovati ugrabljene osebe
// nekdaj s plačilom dosegati prenehanje položaja sužnja, tlačana: odkupovati sužnje; tlačani so se začeli odkupovati
1. s plačilom prihajati do česa, kar je bilo prej last drugega: odkupovati razstavljene slike
// poklicno se ukvarjati s kupovanjem blaga, stvari od pridelovalcev, rejcev, prinašalcev: odkupovati borovnice, star papir, živino; zadruga odkupuje kmetijske pridelke
2. s plačilom reševati, osvobajati: odkupovati ugrabljene osebe
// nekdaj s plačilom dosegati prenehanje položaja sužnja, tlačana: odkupovati sužnje; tlačani so se začeli odkupovati
SSKJ²
osvobodíti -ím dov., osvobódil (ī í)
1. navadno z bojem narediti, povzročiti, da kako ozemlje ni več pod tujo oblastjo: osvoboditi deželo, državo; vojaki so osvobodili mesto / osvoboditi slovenski narod; ljudstvo se je osvobodilo / osvoboditi se izpod tuje oblasti
// navadno z bojem povzročiti, da postane kdo prost, svoboden: osvoboditi talce, ujetnike / gospodar je osvobodil sužnja
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom narediti, povzročiti, da kdo preneha biti deležen
a) kakega neprijetnega stanja: osvoboditi suženjstva, tlake / osvobodili so ga iz zapora izpustili so ga / osvoboditi koga plačevanja davkov oprostiti; denarna pomoč jo je osvobodila skrbi; publ. osvoboditi koga od odgovornosti oprostiti ga odgovornosti; s težavo se je osvobodil mučne obveznosti
b) česa sploh: osvoboditi koga odvisnosti, vplivov okolja; pren. osvoboditi filozofijo dogem
3. knjiž. narediti, povzročiti, da postane kdo deležen notranjega miru, sprostitve: branje knjige ga je osvobodilo / glasba ga je notranje osvobodila
4. zastar. rešiti, iztrgati: s težavo so ga osvobodili iz deroče reke; komaj se je osvobodila njegovega prijema
● ekspr. tatovi so ga osvobodili vsega denarja so mu ga vzeli, ukradli; publ. osvoboditi delavski razred narediti, povzročiti, da delavci sami razpolagajo s proizvajalnimi sredstvi
1. navadno z bojem narediti, povzročiti, da kako ozemlje ni več pod tujo oblastjo: osvoboditi deželo, državo; vojaki so osvobodili mesto / osvoboditi slovenski narod; ljudstvo se je osvobodilo / osvoboditi se izpod tuje oblasti
// navadno z bojem povzročiti, da postane kdo prost, svoboden: osvoboditi talce, ujetnike / gospodar je osvobodil sužnja
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom narediti, povzročiti, da kdo preneha biti deležen
a) kakega neprijetnega stanja: osvoboditi suženjstva, tlake / osvobodili so ga iz zapora izpustili so ga / osvoboditi koga plačevanja davkov oprostiti; denarna pomoč jo je osvobodila skrbi; publ. osvoboditi koga od odgovornosti oprostiti ga odgovornosti; s težavo se je osvobodil mučne obveznosti
b) česa sploh: osvoboditi koga odvisnosti, vplivov okolja; pren. osvoboditi filozofijo dogem
3. knjiž. narediti, povzročiti, da postane kdo deležen notranjega miru, sprostitve: branje knjige ga je osvobodilo / glasba ga je notranje osvobodila
4. zastar. rešiti, iztrgati: s težavo so ga osvobodili iz deroče reke; komaj se je osvobodila njegovega prijema
● ekspr. tatovi so ga osvobodili vsega denarja so mu ga vzeli, ukradli; publ. osvoboditi delavski razred narediti, povzročiti, da delavci sami razpolagajo s proizvajalnimi sredstvi
- osvobojèn -êna -o:
človek, osvobojen mitov in dogem; osvobojeni talci; osvobojena dežela
● publ. osvobojeno delo delo, pri katerem delavci sami razpolagajo s proizvajalnimi sredstvi; osvobojeno ozemlje med narodnoosvobodilnim bojem ozemlje pod upravo narodnoosvobodilnih odborov
Celotno geslo
Frazemi
pavlíha (Pavlíha) Frazemi s sestavino pavlíha (Pavlíha):
bíti kómu za pavlího, bíti pavlíha, igráti pavlího, iméti kóga za pavlího, postáti pavlíha
bíti kómu za pavlího, bíti pavlíha, igráti pavlího, iméti kóga za pavlího, postáti pavlíha
Celotno geslo
Frazemi
pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka
SSKJ²
pokrstíti in pokŕstiti -im dov., pokŕščen (ī ŕ)
1. v krščanskem okolju drugega za drugim krstiti: pokrstil je vse otroke, ki so jih prinesli
2. zastar. pokristjaniti: pokrstiti pogane; to je judinja, ki se je pokrstila
● zastar. odkupil je sužnja, ga pokrstil in mu bil za botra dal krstiti; zastar. prišleca so sosedje takoj šaljivo pokrstili mu dali ime, vzdevek
1. v krščanskem okolju drugega za drugim krstiti: pokrstil je vse otroke, ki so jih prinesli
2. zastar. pokristjaniti: pokrstiti pogane; to je judinja, ki se je pokrstila
● zastar. odkupil je sužnja, ga pokrstil in mu bil za botra dal krstiti; zastar. prišleca so sosedje takoj šaljivo pokrstili mu dali ime, vzdevek
Pravopis
prikováti -kújem dov., nam. prikovàt; prikovánje; drugo gl. kovati (á ú) koga/kaj k/h čemu ~ ujetnika k steni; prikovati koga/kaj na kaj ~ sužnja na galejo; poud. Bolezen ga je prikovala na posteljo |povzročila, da je moral ležati|; ~ verigo na obroč
Celotno geslo
Etimološki
rabọ̑ta -e ž,
Pravopis
SSKJ²
Prekmurski
Svetokriški
služnja -e ž sužnja: kadar eno slushno tož. ed., ali ptvjo sheno bodo hoteli sa sheno porozhit (II, 516) → služenj, → sužnja
Pravopis
stigmatizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; stigmatizíranje (ȋ) zaznamovati: koga ~ sužnja z vžigom znamenja na čelo; neobč. S tako oceno so mladostnika stigmatizirali pred družbo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 32
Dostopnost