Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
suh prid., F36, arbor arida, enu ſuhu drivú; aridus, ſuh, poſuſhen; fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu; maceria depulsa, en ſuh pres apna podert ṡyd; malleoli, ſuha berſt; perfervida aestas, cilú ſylnu vrozhe inu ſuhu leitu; siccus, -a, -um, ſuh, sicca, ſuha; sitiens, -tis, ſuh od ṡheje; torridus, -a, -um, ſúh, poſuſhen
Vorenc
drva s mn., F15, acápna, -orum, ſuha derva; ferula, ena ſorta ṡeliṡzha, ali ſhibja, na meiſti deru/ dreu [poznejši pripis] ṡhgó v'Apulÿ; ligna findere, derva kalati, zeipiti; ligna nodosa, garzhaſta derva; lignari, derva ſekáti, voṡiti, perpravlati, ſe derviti; lignatio, dervenîe, dervaſek, derva ſékanîe; lignator, kateri leis, ali derva ſéka, ſékazh, ali ſikázh; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana; pirata, -ae, en kup derv na ogîn poſtavlenih. Act:28; pyra, -ae, ena ṡkladaniza derv, ena garmada; strophium, -phÿ, tudi ena ṡkladniza derv; strues, -is, en kúp, ali ṡkladaniza derv, ena garmada; strues lignorum, ṡkladniza derv
Vorenc
biti1 nedov., F849, adſum, tú ſim vprizho; aſsum, et adſum, tú ſim; coepi, ẛazhnem, ẛazhenîam, ſem ẛazhèl; communiter putabant, ſo bily gmain miſli; ejactamentum, kar je vunkai verṡhenu; emitti â Deo, od Boga biti poſlán; enitere, ſvitál biti; enitescere, imeniten biti; esſe, biti; esurire, lazhen biti; exoptabilis dies, en dán kakòr ſmo ga ṡheléli; falsus sum, ſim ogolufan; fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu; fieri, ratati, biti; madere vino, vinen, ali pyan biti; malum est prae manibus, neſrèzha je pred rokami; narciſsimus, -a, -um, take farbe kakòr ſo narciſſi; omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena mati; pollere, premoṡhin biti; prosum, ſim h'pridu; ſic, ja takú, takú je; sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim bil, biti; ubinam gentium sumus? per katerih ludéh ſmó my; vaeneunt, ſo predani. Mat:10.v.29; prim. bi, bil, bo, bode, bodeoč, bodi, bom, nisem
Vorenc
Vorenc
Vorenc
črvec m, F2, nitedula, -ae, karstniza, en zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana
Vorenc
dežela ž, F109, Affrica, ẛamorska deshela; agyrta, po desheli klatesh; area, tudi ena ſuha deṡhela, gubnu; dictio, derṡhava, ladanîe, deṡhela; Doras, Drava tekozha voda v'ṡhtajerski deṡheli; externus, vunaini, ptuji, s'ene druge deṡhele; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali deṡhele mèri; Illyris, ſlovénṡka deṡhela; incola arbor, drivú s'ene druge deṡhele; insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſredi vodè; Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; patria, -dum, ozhetina, ali domazha deṡhela; proceres, ti viſhi eniga méſta, ali deṡhelè glavarji; provincia, -ae, Deṡhela, derṡhava; regio, -onis, deṡhela, okuliza, ſtrán; regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila deṡhela; rusticatio, kmetovanîe, na deṡheli, ali na puli prebivanîe; scolymos, laṡhki oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti; subvectio, podpelanîe, ali pelanîe zheṡ deṡhelo; tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati; terra, -ae, ṡemla, perſt: deṡhela; vestrans, -tis, vaſhe deṡhelè, ali vere: ali is vaſhiga kraja
Vorenc
feniks m, phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zhervizh rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana
Vorenc
fercerati dov., F2, consumere, ṡadjati, ṡazerati, ferzerati, pozerati, poṡhréti; insumere, ferzerati, vṡhiti; marasmus, et marcor, tá huda ſuha jetika, katera kir ſe vkoreny, pomalim ter pomalim ṡhivot ferzera
Vorenc
fofljati nedov., F2, phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vushgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana; subvolare, s'perutmi foflati
Vorenc
gubno s, F3, area, tudi ena ſuha deṡhela, gubnu; pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe, kadar ſe enu gubnu nareja; trituratorium, -rÿ, ṡkladên: pod, kir ſe mlati, gubnu; prim. jugno
Vorenc
jetika ž, F4, hectice, -ces, vel hectica, -ae, jetika, neduſhlivoſt, neduha; marasmus, et marcor, tá huda ſuha jetika, katera kir ſe vkoreny, pomalim ter pomalim ṡhivot ferzera; phtisis, -sis, jetika; tabes, -bis, gniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui
Vorenc
konec m, F79, a calce ad initium, od konza noter do ẛazhetka; deniquè, k'ẛadnîmu, h'konzu; exitus, -us, vun hoja, konez; finis, konez, ṡkonzhanîe; finitè, h'konzu, k'ṡadnîmu; perducere, perpelati, h'konzu perpraviti; perire, poginiti, konez vṡèti; permadere, vel permadescere, cilú do konza biti, ali do konza mokar perhajati; terminus, -ni, meinyk, koniz, krai, pokraina; vitis syderata, ſuha, nepridna terta, katera vſahne, inu konz vṡame
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: konec m, silum, -li, konz [Verant.16: Filum, Faden, Konacz]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: konec m, silum, -li, konz [Verant.16: Filum, Faden, Konacz]
Vorenc
Vorenc
nepriden prid., F10, catheracticum, arznia, katera divje nepridnu, inu gnylu meſſú odjéda; inutilis, -le, nepridin, k nizhemer, ṡanikern, nenuzhin; napta, ena reizh ogîn pervarovati, kakòr ſo olikina ṡerza s'grampo, ali pak nepridnu predivu; nullius pretÿ homo, nepriden zhovek[!]; scomma, -tis, ena ferṡhmait, ena nepridna beſſéda, ferṡhmagovanîe; supervacuus, -a, -um, supervacaneus, nepridin, vſih rizhéh praṡin; tricari, s'nepridnim govorjenîam zhas kratiti; vana, nepridne rizhy; vitis syderata, ſuha, nepridna terta, katera vſahne, inu konz vṡame; vitulamina, nepridni odraſtki, kateri na vinṡki terti per korenini raſteo
Vorenc
pepel m, F11, cinefacere, k'pepelu ſturiti, poṡhgati; cinefactus, v'pepèl ſturjen; cinericeus, pepelnaſt, s'pepela; cinericius panis, krúh pod pepelom pezhen, pod perhauko; cinis, pepèl; lix, -licis, pepèl; micae auri, ṡlate drobtinize, droptinize, katere ſe s'pepela ſveitio; phoenix, -cis, ena nesnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú let ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupèt ena mlada tyza Fenix imenovana; subcinericius, krúh pod pepelam pezhen, pogazha. Gen:18.v.7; trulla, -ae, tudi enu orodje ṡa pepèl; tutia, rude ṡherjaviza, ṡhivi práh, ali pepèl
Vorenc
pomalem prisl., F5, marasmus, et marcor, tá huda ſuha jetika, katera kir ſe vkoreny, pomalim, ter pomalim ṡhivot ferzera; parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim dily; pedatim, pomalim, po lahkim, od ſtopinîe do ſtopinîe; sensim, pomalim, polahku; prim. malo, po
Vorenc
sesti dov., F12, accubare, k'misi ſeſti, k'enimu lèzhi; aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti; circunsedere, okuli ſeſti, obſeſti; conscendere, ẛavſeſti, gori ſeſti, ſtopiti; considere, poleg ſeſti, ſe poſaditi; discumbere, per miṡi ſedéti, k'miṡi ſeſti v'en ſèſſel; persidere, oſtati, inu s'myrom ſedéti, nyzh gori vſtati, obſedéti, na tlá ſeſti, na tlá paſti; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza ... ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva; residere, ſideiti, doli ſeſti, ṡupèt doli ſeſti, na enim meiſti oſtati; sedere, ſideti, ſeſti; sidere, ſeſti, doli vſeſti, doli ſe vdati, ali uliezhi, ſe vſtaviti
Vorenc
slanina ž, F5, cadi salsamentarÿ, kabli ẛa ſlanino; garum, -ri, ribja maſt, ali ṡhupa, ena ſlanina; salsamenta macerare, ſlanino namakati; salsamentum, -ti, ſlanina rib, ali meſſá; succidia, ſvinṡka ſlanina ſuha: tudi bóh
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: slanina ž, lardum, -di, vel laridum, -di, slanina
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: slanina ž, lardum, -di, vel laridum, -di, slanina
Vorenc
ukoreniti se dov., F2, marasmus, et marcor, ta huda ſuha jetika, katera ſe vkoreny, pomalim ter pomalim ṡhivot ferzera; mittere radices, ſe vkoreniti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost