Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pleteršnik
bȓst, -ȋ, f. 1) = brst, m. 1), Mik., LjZv.; — 2) dünnes Reisholz, Jan.; suha b., Dalm.; butara suhe brsti, Jurč.; suhe brsti nanosi kanja v gnezdno podlago, Vrt.
Pleteršnik
dę́blọ, n. 1) der Baumstamm; — d. stebra, der Schaft einer Säule, Cig. (T.); — on del suhe zemlje, v katerega se morje ne zajeda in ga nikakor ne razkosava, der Stamm, der Rumpf (geogr.), Jes.; — der Wortstamm (gramm.), Cig. (T.); — 2) = steblo, C.; govori se tudi manj pravilno: déblọ; prim. Cv. X. 6.
Pleteršnik
grúditi, -im, vb. impf. 1) in Klumpen zertheilen: g. se, sich klümpern, Cig.; — 2) zerbeißen, Jarn., Cig.; kruh g., Jurč.; suhe skorjice g., Andr.; g. orehe = z zobmi treti, Svet. (Rok.); kost g., an einem Beine knorpeln, Cig.; krava travo grudi, frisst Gras, Jap., Hip.-C.; — trdo cesto g., eine holprichte Straße wandern, Z.; — pren. besede g., ein Wortklauber sein, V.-Cig.; — 3) plagen: lakota ga grudi, Cig.; mraz me grudi, es fröstelt mich, Jan.; skrb me grudi, die Sorge peinigt mich, Let.-C.; — tudi: grudíti.
Pleteršnik
hrǫ́biti, -im, vb. impf. nagen, knorpeln: trd kruh h., Lašče-Levst. (Rok.); suhe skorjice h., Zv.; ukradene bom skorje hrobil, Glas.
Pleteršnik
krivę́nčiti, -ę̑nčim, vb. impf. 1) verkrümmen, verunstalten, C.; — krümmen: svoje suhe nožice je vil in krivenčil, Andr.; — 2) mit krummen Füßen gehen, M., Z., Levst. (Zb. sp.); mit krummen Händen arbeiten, M., Z.
Pleteršnik
páriti 2., -im, vb. impf. paaren, Cig., Jan.; Krajinčan (kmet iz Suhe Krajine) vole pari, Bog pa ljudi, Zatičina (Dol.)-Erj. (Torb.); — p. se, sich paaren (o pticah), Cig.; o sv. Gregorju se ptiči pare, Lašče-Levst. (Rok.); — p. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, M.; — tudi paríti.
Pleteršnik
Pleteršnik
skupljeváti 2., -ȗjem, vb. impf. zusammenkaufen, aufkaufen, Mur., Met.; suhe slive skupljuje, Jurč., Dol., jvzhŠt.; skupljevala je ježice, LjZv.
Pleteršnik
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
figa ž, F26, carica, vel caryca, ſuhe fige, ali poſtne fige; chia, figa; coctona, et cotona, te drobne fige; cotona, vel cotana, ena ſorta maihenih fig, ſylnu ſladkih; faunificarÿ, te ṡvirine ludèm podobne, katere fige jidó. Jer:50; ficarius, -a, -um, figar, ali kar je figam ſluṡhèzhe; ficetum, -ti, meiſtu kir fige raſteo; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; ficus passae, ſuhe fige; grana ficaria, v'figah pizhki; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvétke imenujejo, eni pak, te neṡréle fige, katere nigdar ne ṡorè; marisca, -ae, neṡhmahne fige; laphtes, vel palathas, fige. Judith.10; maſsa caricana, korbe s'figami; orea, -ae, ena korba ṡa fige; palatha, fige. 2.Reg:16.v.1. ena gruzha fig; praecoqua ficus, te ṡgudne fige; scarabeus, -ei, en kèber, ali en gnoini kèber, en govnîazh, kateri je zhern, koynṡke fige lubi; sicomori, divje fige. Amos:7.v.15; sicophanta, en fig varih, pro calumniatore accipitur; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
Vorenc
posten prid., F4, carica, vel caryca, ſuhe fige, ali poſtne fige; esurialis dies, en poſtni dan; feriae esuriales, poſtni dnèvi; vigilia, tá dán pred praṡnikam, poſtni dán: vahta, ſtraṡha
Vorenc
pot3 m, F5, diapasma, -tis, en diſhezhi pulfer, inu ſuhe nature, kateri pút preganîa; mercurialis, -le, krumpa roṡha, ṡeliṡzhe ṡa put; praetergere, poprei pozhiſtiti, poſnaṡhiti, obriſſati, otréti ... tudi tá pút kadar se eden poty; sudarium, -rÿ, vantila ṡa pút briſſanîe, otiralniza; sudor, -oris, pút
Vorenc
preganjati nedov., F6, afflictor, tá kateri ẛhali, martra, preganîa; diapasma, -tis, en diſhezhi pulfer, inu ſuhe nature, kateri pút preganîa; exorcizare, hudiga duhá ṡaklinati, panovati, preganîati; insectari, preganîati; nubifugus, -gi, tá kateri oblake preganîa; persequi, ṡa enim hitéti, poditi, tirati, preganîati
Vorenc
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
glavnja -e ž bakla: Lucifer is lete nebeske roshe bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua, is Svetle ſvejsde, ena paklenska glauna im. ed. ǀ v' taiſtim ogni imaio vſta taku ſuhe kakor eno gorezho glauno tož. ed. ǀ s' eno gorezho glauno or. ed. je bil s'ſvoje kamre ſtepu eno loterzo ǀ glavo de ima kakor en lintuorn, ozhy kakor duei gorezhi glauni im. dv. peklenska glavnja kot psovka: Molzhi ti paklenska glauna im. ed. Prim. pri Kastelec-Vorencu gorèzha glavnîa ‛torris’ in pri Pleteršniku glȃvnja ‛ein angebranntes Stück Holz, der Feuerbrand, die Fackel’.
Svetokriški
gnil -a prid. gnil: leta shpisha je gnila im. ed. ž ratala inu zherviua ǀ Ah hudobne muhe! katire ſe li vſtanouè kir kaj gniliga rod. ed. s naideio ǀ n'en gnoi ſo ga bily vergli, kakor eno gnilo tož. ed. ž merho ǀ pod miſo najde enu gnilu tož. ed. s jabuku ǀ pod zukram je bil pelen, gnile im. mn. ž grushke, inu iabauka ǀ lete driveſſa sazhneio Suhe, inu gnile im. mn. ž/s prihaiat ǀ Povejte meni Nem. Nem., kadar bi vy imeli v' vashim pungradi eno hrushko, zheishno, ali iablano, katere driveſſa vshe 20. 30. inu 40. lejt bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive gnile tož. mn. ž hrushke, zheishne, inu iabouka
Svetokriški
izprati -perem dov. izprati: moje grehe ſprati nedol. (II, 447) ǀ ima pojti h' tei vodi Siloe, inu s' taiſto ſvoj ozhy ſprati nedol. (V, 382) ǀ ſvoje usta de ſi glih ſuhe s'vodo ſi nespere +3. ed.
Svetokriški
sijati -je nedov. sijati: kadar deſs grè, ali ſonze ſije 3. ed. ǀ je bil smalal eniga goloba, v' kateriga je ſonze ſialu del. ed. s ǀ En drugi je bil smalal en borsht, v' katerem vſe driveſſa ſò bile suhe, na ſtrani pak ſonze, de je v' leta borsht ſialu del. ed. s ǀ na kateriga mozhnu ſonze je ſialu del. ed. s
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 27
Dostopnost