Zadetki iskanja
Vorenc
preganjati nedov., F6, afflictor, tá kateri ẛhali, martra, preganîa; diapasma, -tis, en diſhezhi pulfer, inu ſuhe nature, kateri pút preganîa; exorcizare, hudiga duhá ṡaklinati, panovati, preganîati; insectari, preganîati; nubifugus, -gi, tá kateri oblake preganîa; persequi, ṡa enim hitéti, poditi, tirati, preganîati
Celotno geslo
eSSKJ
prehlàd prehláda samostalnik moškega spola [prehlàt prehláda]
- virusno vnetje zlasti zgornjih dihal s kašljem, izcedkom iz nosu, navadno ob nekoliko povišani telesni temperaturi
Pravopis
prékla -e ž (ẹ̑) fižolova ~; knj. pog., poud. njegove dolge, suhe ~e |noge|; člov., slabš. |zelo velik, suh človek|
Farmacija
SSKJ²
pretíkati -am nedov. (ȋ)
1. (z vlečenjem) spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: pretikati nit; pretikati jermen skozi luknje
2. vtikati drugam, na drugo mesto: pretikati žareče palice iz stroja v stroj
3. ekspr. prizadevno preiskovati, pregledovati: pretikati sobo za sobo; pretikati po žepih
● knjiž. v tem avtomobilu je lahko pretikati prestavljati; ekspr. konj je komaj pretikal suhe noge hodil; ekspr. nemirno je pretikala škatlico med prsti predevala
♦ gastr. pretikati meso vstavljati v meso slanino, zelenjavo za izboljšanje okusa
1. (z vlečenjem) spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: pretikati nit; pretikati jermen skozi luknje
2. vtikati drugam, na drugo mesto: pretikati žareče palice iz stroja v stroj
3. ekspr. prizadevno preiskovati, pregledovati: pretikati sobo za sobo; pretikati po žepih
● knjiž. v tem avtomobilu je lahko pretikati prestavljati; ekspr. konj je komaj pretikal suhe noge hodil; ekspr. nemirno je pretikala škatlico med prsti predevala
♦ gastr. pretikati meso vstavljati v meso slanino, zelenjavo za izboljšanje okusa
- pretíkati se
1. ekspr. s težavo iti skozi kaj ovirajočega: pretikati se skozi gozd; zašli so v grmovje in se le počasi pretikali naprej / pretikal se je proti severu / pretikati se skozi gnečo riniti
2. zastar. potepati se, pohajkovati: kar naprej se samo pretika; rad se je pretikal po ulicah
3. ekspr., navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživljati: ne vem, kako se bomo pretikali; pretikal se bom, kakor bom vedel in znal / komaj se še pretikamo iz meseca v mesec
Botanika
Botanika
Botanika
Vorenc
Celotno geslo
Frazemi
rána Frazemi s sestavino rána:
za pét Kristusovih rán, za pét kríščevih (Kríščevih) rán, za pét rán [bôžjih]
za pét Kristusovih rán, za pét kríščevih (Kríščevih) rán, za pét rán [bôžjih]
Botanika
Celotno geslo
Frazemi
rébro Frazemi s sestavino rébro:
Ádamovo rébro, kazáti rébra, polomíti kómu rébra, preštéti kómu rébra, preštévati kómu rébra, súh, da bi lahkó rébra preštél, štéti kómu rébra
Ádamovo rébro, kazáti rébra, polomíti kómu rébra, preštéti kómu rébra, preštévati kómu rébra, súh, da bi lahkó rébra preštél, štéti kómu rébra
SSKJ²
réženj -žnja m (ẹ́) navadno s prilastkom
1. knjiž. rezina, kos1: popeči režnje kruha; debel, tanek reženj / razrezati na režnje
2. nar. krhelj: pojesti reženj pomaranče / v cekar mu je nasula suhe režnje
3. med. del organa, ki ga zareza loči od celote: pljučno krilo se deli v režnje; jetrni, možganski režnji
1. knjiž. rezina, kos1: popeči režnje kruha; debel, tanek reženj / razrezati na režnje
2. nar. krhelj: pojesti reženj pomaranče / v cekar mu je nasula suhe režnje
3. med. del organa, ki ga zareza loči od celote: pljučno krilo se deli v režnje; jetrni, možganski režnji
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
ríbniški1 -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Ribničane ali Ribnico: pojoča ribniška govorica / nekdaj ribniški krošnjarji; ribniški lončarji, rešetarji / ribniška krošnja nekdaj krošnja za prenašanje suhe robe / ribniške zgodbe šaljive, hudomušne zgodbe o Ribničanih
♦ tur. ribniški pušeljc šop suhorobarskih izdelkov kot spominek
nanašajoč se na Ribničane ali Ribnico: pojoča ribniška govorica / nekdaj ribniški krošnjarji; ribniški lončarji, rešetarji / ribniška krošnja nekdaj krošnja za prenašanje suhe robe / ribniške zgodbe šaljive, hudomušne zgodbe o Ribničanih
♦ tur. ribniški pušeljc šop suhorobarskih izdelkov kot spominek
SSKJ²
róba -e ž (ọ́)
1. pog. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču; blago: prodajalka hvali svojo robo; cenena roba / obleka je iz dobre robe tkanine, blaga / galanterijska roba
// izdelek, pridelek sploh: te robe smo dosti pridelali; njegovi čevlji so inozemska roba
2. pog. predmeti, stvari: razdeliti obleko, obutev in drugo robo; nakradeno robo je skril na podstrešje
3. obrt., v zvezi suha roba leseni izdelki domače obrti: izdelovati, prodajati suho robo; koš suhe robe / ribniška suha roba
1. pog. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču; blago: prodajalka hvali svojo robo; cenena roba / obleka je iz dobre robe tkanine, blaga / galanterijska roba
// izdelek, pridelek sploh: te robe smo dosti pridelali; njegovi čevlji so inozemska roba
2. pog. predmeti, stvari: razdeliti obleko, obutev in drugo robo; nakradeno robo je skril na podstrešje
3. obrt., v zvezi suha roba leseni izdelki domače obrti: izdelovati, prodajati suho robo; koš suhe robe / ribniška suha roba
SSKJ²
Pleteršnik
Geografija
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 192
Dostopnost