Fran > SSKJ

1. 1. olesenelo steblo dreves: posekati deblo; drevesno deblo; debelo, ravno, suho, vejnato, votlo deblo; brezovo, hrastovo, smrekovo deblo; z mahom poraslo deblo
2. 2. biol. najvišja sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva: deblo brstnic; deblo mnogočlenarjev
3. 3. lingv. s pripono razširjeni koren besede; osnova: ajevsko deblo
   ♦ anat. možgansko deblo spodnji del možganov; navt. deblo spodnji del sestavljenega jambora; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. nižje pog. deska: prežagati dilo; hrastova dila
2. 2. mn., nar. štajersko podstrešje: na dilah imajo spravljeno suho meso / stanovati na dilah v podstrešnem stanovanju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. delati iz česa majhne, drobne dele: drobiti kamenje, premog; mati je drobila žgance; suhe veje so se drobile pod nogami; seno je tako suho, da se kar drobi / drobiti kruh v kavo / drobiti lešnike z zobmi treti; pren., pesn. ura je enakomerno drobila čas
   // publ. deliti, cepiti: drobiti industrijske organizacije; drobiti kmečka posestva / drobiti dejavnost, delo
   // knjiž. delati kaj manj trdno, močno: slaba organizacija drobi delovne moči; drobiti sovražnikovo obrambo; težke razmere so drobile voljo in živce uničevale
2. 2. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki: dekletce je drobilo zraven matere; vsa razburjena je drobila proti domu / drobiti korake
3. 3. živahno oglašati se s kratkimi glasovi: ščinkavci veselo drobijo; pren. mala dva zvonova sta prijetno drobila
   // ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: drobil je razne zgodbice o svojem znancu / drobila sva o vsem mogočem
   // ekspr. lahkotno peti ali igrati: ves dan je drobila tisti znani napev; pastirček si drobi na piščalko
4. 4. ekspr. po malem, počasi jesti: drobil je velik kos kruha; suh je, čeprav zmeraj kaj drobi
5. 5. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: na lesene strehe je drobil dež; drobiti s prsti po mizi
   ♦ lov. divji petelin drobi poje začetni del svojega speva; mat. drobiti pretvarjati višje merske enote v nižje

drobèč -éča -e: v daljavi se je oglašal ščinkavec, drobeč svojo pesem; lahni, drobeči koraki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. nar. poleno: v peči je prasketalo suho drvo
2. 2. slabš. neroden, okoren človek: tako drvo je, ničesar ne razume / kot psovka zgani se, drvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. z zobmi odlamljati v majhnih kosih: pes je ves čas glodal kost; miš gloda korenine; glodal je staro, suho skorjo kruha / v drevesu je glodal črv / voda gloda breg izpodjeda, odnaša; pren. glodala jo je skrivna bolezen; hišo je glodal zob časa
2. 2. ekspr. povzročati neugoden, navadno duševni občutek: glodala sta ga dvom in obup; gloda ga zavest krivde; ljubosumnost ji gloda dušo; za prazen nič se gloda; kes ga je glodal kot črv; brezoseb. neprestano ji je glodalo v srcu / čutil je, kako mu lakota gloda po drobovju
3. 3. ekspr. dalj časa, navadno slabo govoriti o čem: vsa soseska je vneto glodala ta dogodek / zlobni jeziki glodajo kar naprej

glodajóč -a -e: glodajoč črv; glodajoča bolečina; glodajoča skrb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet
   1. a) za šivanje; šivanka: vbosti iglo v blago; prebosti z iglo; tanek kot igla / blazinica za igle / krznarska igla; lesena igla za šivanje mrež; igla za dreto, volno; igla za krpanje nogavic
   2. b) za pletenje; pletilka: nabirati petlje na iglo; plesti z debelimi, tankimi iglami; kovinske, lesene, plastične igle / pletilne igle
   3. c) za spenjanje in okras: klobuk si je pritrdila z iglo / biserna kravatna igla
      ● ekspr. biti, sedeti (kakor) na iglah biti zelo nestrpen, nemiren
      // tak predmet, navadno kot sestavni del kake priprave, naprave: gramofonska igla; igla pletilnega, šivalnega stroja / igla brzinomera kazalec
      // izžiganje tkiva z iglo
2. 2. teh. kar se uporablja za spajanje sestavnih delov kake naprave, priprave: zatakniti iglo v pesto kolesa; lesena, železna igla
3. 3. nav. mn. zelo podolgovat, koničast list, navadno zimzelen; iglica: borove igle
4. 4. um., v zvezi suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo: ukvarjati se s suho iglo / tehnika suhe igle
   // odtis v tej tehniki: razstavil je več del, zlasti suhih igel
   ♦ avt. zaporna igla ki uravnava dotok goriva v uplinjač; fiz. magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; med. injekcijska igla votla igla, ki se pritrdi na brizgalko; min. igla tanek, v eni smeri daljši kristal, ki ima na koncih pravilne ploskve; obrt. igla za mreženje ki je na obeh koncih viličasto razcepljena; obrt., tisk. gravirna, risalna igla; kopirna igla; teh. igla ostanki kovine vzdolž ostrine rezila, nastali pri brušenju; voj. udarna igla del orožja, ki s svojim udarcem aktivira naboj; zool. (morska) igla zelenkasta, vitka morska riba s podaljšanim gobcem, Belone belone; vodna igla podolgovata roparska žuželka z dolgimi nogami, Ranatra linearis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. iglice, zlasti odpadle: hoditi po igličevju; suho igličevje; igličevje borovcev; vonj po smrekovem igličevju
2. 2. redko iglast(i) gozd: po igličevju je zašumelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. z napravo drobiti žito: mlinar melje; mleti ječmen, koruzo, pšenico; mleti za peko; prinesti, pripeljati mlet / mleti na kamen z mlinskim kamnom; takrat so še mleli na žrmlje / ti mlini več ne meljejo ne obratujejo
   // s pripravo, napravo drobiti kako drugo snov sploh: mleti kavo; mleti les, rudo / mleti meso / ta mlinček drobno melje
   // z napravo razkosavati sadje: jabolka pred stiskanjem meljejo
2. 2. ekspr. drobiti, treti: voz je s svojo težo mlel nasuto kamenje; z nogami je mlel suhe vejice
3. 3. ekspr. uničevati, rušiti: potres je mlel človeška bivališča / domača armada je čedalje bolj mlela sovražnikovo vojsko
4. 4. ekspr. jesti (kaj tršega): s pravo slastjo je mlel suho sadje; krave so mlele s slamo pomešano seno; učenci so jemali iz torb malico in mleli, kakor da že nekaj dni niso jedli / mleti z zobmi
   // premikati se, pregibati se (sem in tja): njegove čeljusti so mlele; ustnice so mu mlele
5. 5. nav. ekspr. hitro delati ponavljajoče se gibe: postovka visoko v zraku melje (s perutmi); otrok je ves čas mlel z nogami brcal
6. 6. slabš. govoriti, pripovedovati: ne melji neumnosti; kar naprej melje eno in isto; poslušam, kaj melješ / zadevo je mlela vsa vas z velikim veseljem govorila o njej
   // enolično, počasi igrati: godba je mlela koračnico; lajna otožno melje popevko / na nočni omarici je mlela budilka zvonila
7. 7. ekspr. misliti, premišljevati: nekaj melje v sebi; ne vem, kaj se mu melje v glavi / z notranjim predmetom mlel je jezne, maščevalne misli
   ● brezoseb. še dolgo bomo hodili, ker tako melje (pod nogami) ker se noge ugrezajo v sipek sneg, pesek; ekspr. njen jezik neprestano melje ona neprestano govori; ekspr. življenje me je takrat mlelo doletevale so me velike nesreče; ekspr. veter je mlel sneg mešal, vrtinčil; nar. mleti na bel(i), črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; ekspr., redko konja sta mlela v celo hodila, šla; ekspr. vrtalni stroj je mlel v skalo vrtal; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja

mlèn -êna -o nar.  mlet, zmlet: mlinarja je vprašal, kdaj bo (žito) mleno

mlét -a -o: mleta kava; drobno mleta kuhinjska sol; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. z rezanjem delati kose, dele: suho meso, salamo narezujejo sproti / narezovati na tanke rezine
2. 2. delati zarezo, zareze: narezovati robove deske, mize

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. knjiž. prenočevanje, spanje: poiskali so si suho mesto za nočevanje / vzeti koga na nočevanje / gostilne s sobami za nočevanje
   ♦ tur. to sezono so imeli deset tisoč nočevanj nočitev
2. 2. star. ponočevanje: v glavi mu je še brnelo od nočevanja in pijače

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. zunanji del kakega predmeta, navadno okroglega: kamnit obod pri vodnjaku; obložiti obod tople grede; popraviti obod škafa; dno in obod posode / obod kolesa
   // temu podobna priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: dati sir v obode / oblikovati testo z obodom / sirarski, tortni obod
2. 2. leseno ogrodje pri situ, rešetu: izdelovati obode; prišiti dno (sita) na obod; prodajati obode in drugo suho robo
3. 3. knjiž., s prilastkom zunanji, obrobni del česa: obod hiše je najbolj izpostavljen vremenskim vplivom; živeti na obodu mesta; na obodu Panonske nižine obrobju; pren. ima občutek, da živi na obodu civilizacije
4. 4. redko obseg: prsni obod; obod drevesne krone / publ. potovanja so razširila obod njegovih spoznanj
   ● nar. obodi (škornjev) so mu segali do kolen golenice; nar. klobuk s širokimi obodi krajci, krajevci
   ♦ geom. obod kroga krivulja, ki omejuje krog; točka na obodu kroga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. odstranjevati kaj mokrega s potegovanjem po površini: otirati pot s čela; solze si je otirala z dlanjo / otirati potno čelo
   // delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino; brisati: otirati oči z robcem; otirati si potni obraz z rokavom
2. 2. knjiž. drgniti: otirati ozebline z mazilom; otirati si zaspane oči meti
   ● ekspr. otirati komu solze tolažiti ga; pomagati mu v nesreči

otiráje: vzdihnil je, otiraje si pot s čela

otirajóč -a -e: odšla je, otirajoč si solze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. odstraniti kaj mokrega s potegom po površini: otrla mu je solzo; z dlanjo si je otrl pot s čela / otreti s čopiča odvečno lepilo / otreti potno čelo; z robcem si je otrla solzni obraz
   // narediti kaj suho, z drgnjenjem, zlasti s tkanino; obrisati: otreti oči z robcem; otreti si mokre roke; usta si je otrl kar z rokavom
2. 2. knjiž. zdrgniti: otreti prepotenega konja s slamo; otreti si zaspane oči pometi
3. 3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so otrle ves lan
   ● ekspr. otreti komu solze potolažiti ga; pomagati mu v nesreči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. del leta med pomladjo in jesenjo: poletje je minilo, nastopila je jesen; do poletja so končali delo; vrniti se sredi poletja; suho, vroče poletje; ekspr. to je pravo tropsko poletje / ekspr.: vedno bolj vroče je, gremo že v poletje; pomlad se je nagnila v poletje / čez poletje je hodil delat k sosedu; star. potok v poletju skoraj presahne poleti; umrl je lansko poletje
   ♦ astr. astronomsko poletje doba od poletnega sončnega obrata do jesenskega enakonočja; etn. Martinovo poletje doba lepega vremena okoli 11. novembra; meteor. babje poletje doba lepega vremena v začetku jeseni; indijansko poletje na ameriškem severu babje poletje
   // za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bilo še poletje, v hribih pa že jesen; pozno poletje ga je navdalo z otožnostjo / zunaj je poletje poletno vreme; pren., knjiž. v njihovih srcih je poletje
2. 2. ekspr., s prilastkom doba največje življenjske moči: njegovo poletje že mineva
   ● ekspr. biti v poletju moči njegova moč se je razvila do največje mere; knjiž. fant s sedemnajstimi poletji star sedemnajst let

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. a) zemlje: tam je površje suho in kamnito; kraj, kjer prihaja voda na površje; žareča snov iz notranjosti zemlje se je razlila po površju; kraško površje / zemeljsko površje
2. b) tekočine, zlasti vode v naravi: dvigniti se, splavati na površje; čoln se je komaj obdržal na površju; nekaj metrov pod površjem je bila voda zelo hladna
3. c) kake snovi, stvari sploh: površje krogle, geometrijskega telesa; plast celic na površju kože, možganov
   ● ekspr. moramo zmagati, ali pa bomo izginili z zemeljskega površja prenehali biti, obstajati; na površje na površje so prišle napredne družbene sile so se uveljavile; na površje so prišle še nekatere doslej neznane stvari so postale znane, javne; ekspr. njegovo ime je splavalo na površje postal je znan; na površju ekspr. ta afera je spet na površju spet se govori, razpravlja o njej; kritiziral je, da so na površju vedno isti ljudje da se govori vedno o istih ljudeh; da so na odgovornih, ključnih položajih vedno isti ljudje; pri oznakah tipov ostaja avtor preveč na površju pri zunanjih, manj pomembnih značilnostih; ekspr. to prijateljstvo ni ostalo samo na površju postala sta zelo dobra, zaupna prijatelja
   ♦ geom. ploskev, ki omejuje telo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. popolnoma, v celoti posušiti: presušiti kruh; presušiti klobase; luže so se v vročini presušile; premaz se je že dobro presušil
   // po površini posušiti: preden spravijo krompir v klet, ga presušijo; na zraku se česen kmalu dovolj presuši; ustnice se na mrazu presušijo / prst se je dovolj presušila, da se da orati
2. 2. ponovno posušiti: presušiti suho sadje, če se navzame vlage; presušiti vlažno seno, žito / poleti je na soncu presušila vso obleko
3. 3. preveč posušiti: pazi, da perila ne presušiš; detelja se je presušila in se drobi
4. 4. vet. nehati dajati mleko: krava je zaradi brejosti presušila
   // preh. narediti, da krava neha dajati mleko: presušiti kravo dva meseca pred otelitvijo
   ● studenec je presušil presahnil; ekspr. presušiti gostilno popiti (skoraj) vso pijačo gostilne
   ♦ vrtn. presušiti rastlino namenoma je daljši čas ne zalivati

presušèn -êna -o: presušen kruh; dobro presušen les; presušene in razpokane ustnice; imeti presušeno grlo
● ekspr. daj mi vina, sem čisto presušen zelo žejen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

prihúliti knjiž., redko  skloniti, upogniti: bik je prihulil glavo / zapihal je veter in prihulil suho travo

prihúljen -a -o 
1. 1. deležnik od prihuliti se: prihuljena drža
2. 2. ekspr. neodkrit, neiskren: prihuljen človek / prihuljen pogled; prisl.: prihuljeno hoditi, se smejati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. z vlečenjem spraviti na določeno mesto: privleči hlode k cesti; ribiči so privlekli mreže na suho / kovčka ni mogla dvigniti, zato ga je kar privlekla do vrat; ranjenca je na pol privlekel v zavetje / konji so privlekli voz na vrh klanca pripeljali
   // ekspr. iz nahrbtnika je privlekel čutarico vzel
2. 2. ekspr. s težavo prinesti, pripeljati: s prijateljevo pomočjo je privlekel kovček v hišo; privlekla je velik nahrbtnik
   // prinesti, pripeljati sploh: s seboj je privlekla cel kup prijateljic; od nekod je privlekel mlade mačke
3. 3. nav. ekspr. s silo narediti, povzročiti, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno mesto: na tisoče ljudi so privlekli v taborišče
   // kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo proti svoji volji kam pride: njega bo treba k zdravniku privleči / nazadnje so ga le privlekli v gostilno
4. 4. redko vzbuditi pri kom zanimanje; pritegniti: predstava ga je privlekla
   ● ekspr. privleči kaj na dan opozoriti na časovno odmaknjeno ali pozabljeno, navadno za koga neprijetno stvar

privléči se vlekoč del telesa po tleh priti: ranjenec se je komaj privlekel do grmovja; privleči se po trebuhu
// ekspr. s težavo priti: ob palici se je privlekel v sobo; vsa bolna se je komaj privlekla domov / naj gre tja, odkoder se je privlekel prišel
● ekspr. na nebo se je privlekel temen oblak na njem se je počasi premikajoč pojavil

privléčen -a -o: do ceste privlečeni hlodi
● ekspr. ti dokazi so za lase privlečeni neprepričljivi, neprimerni; za lase privlečena primera neustrezna, nerodna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. z grebenjem narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: kokoši so razgreble gnoj; razgrebla je suho listje in našla kostanj; razgrebsti sneg / z roko je razgrebel krtine
2. 2. z grebenjem narediti, da kaj zavzame večjo površino: pesek nasujemo na tla in ga razgrebemo; razgrebsti žerjavico po kurišču; enakomerno razgrebsti
3. 3. z grebenjem poškodovati, uničiti: kokoši so razgreble gredo
   // ekspr. povzročiti, da je kaj poškodovano, uničeno sploh: delo ji je razgreblo roke; da ne bi razgrebli še svežega betona, položimo čezenj deske; pren. žalost je materi razgrebla obraz
4. 4. nar. (močno) opraskati: obuj se, trnje ti bo razgreblo noge

razgrebèn -êna -o tudi razgrêben -a -o: na razgrebeno žerjavico je naložil drva; razgrebeno čelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.