Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hidrírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem.
1. spajati okside ali nenasičene organske spojine z vodo: hidrirati žgano apno
2. hidrogenirati: hidrirati ribje olje
    hidríran -a -o:
    grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
SSKJ²
hrstéti -ím nedov. (ẹ́ í)
dajati kratke, rezke glasove: sneg hrsti in se udira / suho seno hrsti pod nogami; skorja je bila zapečena, da je kar hrstela pod prsti
    hrstèč -éča -e:
    čoln je podrsal po hrstečem pesku
SSKJ²
klasíranje -a s (ȋ)
glagolnik od klasirati: stroj za klasiranje
♦ mont. mokro v tekočinah, suho klasiranje premoga v zraku
SSKJ²
mesôvje -a s (ȏ)
1. ekspr. meso, zlasti v veliki količini: letos so zaklali precej telet in prašičev, mesovja je dovolj za vse / slabš. njeno obilno mesovje se je treslo od smeha
2. nar. izdelki iz mesa; mesnina: postregli so mu z mesovjem in vinom / suho mesovje
SSKJ²
mrtvoúden -dna -o prid. (ū)
star. ohromel, hrom: ostal je vse življenje mrtvouden; roke so ji ležale ob telesu kakor mrtvoudne / odsekati mrtvoudno vejo suho, odmrlo
SSKJ²
napojíti -ím dov., napójil (ī í)
1. dati živali vodo: hitro je napojil konja; živino je treba še napojiti; jelen se ob jezeru napoji in napase; pren., ekspr. njegove besede so ji napojile srce s pelinom
2. nav. ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): napojila ga je z vinom; preveč so ga napojili / svoje goste hočejo kar najbolje nahraniti in napojiti
3. nav. ekspr. dati, dovesti čemu vodo: glino najprej napojijo, da postane mehka / dež je napojil suho zemljo / deske so se napojile z vlago
    napojèn -êna -o:
    živina je že napojena
SSKJ²
nasledováti -újem nedov. in dov. (á ȗ) star.
1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti: uvodu nasledujejo kratki opisi običajev / pomladi je nasledovalo suho poletje / zmaga nasleduje zmagi
2. neposredno po kom drugem imeti, prevzemati njegov položaj, funkcijo; zamenjevati, slediti: umrlega direktorja je nasledoval sekretar
3. dedovati, podedovati: nasledovati premoženje / po materi je nasledoval poštenost in dobro srce; ta bolezen se rada nasleduje
4. ravnati se po kom, posnemati: nasledovati svojega vzornika / nasledovati njegovo učenje
♦ pravn. neposredno po kom drugem pridobiti njegovo premoženje ali določene pravice
SSKJ²
nèoblikován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni oblikovan: v ateljeju so ležali še neoblikovani kosi marmorja; neoblikovana gmota / neoblikovana razredna zavest / dajal je nizke, neoblikovane glasove / ekspr. suho, neoblikovano telo
SSKJ²
obírati -am nedov. (ī ȋ)
1. s trganjem odstranjevati sadeže, plodove z drevesa, rastline: obirati češnje, jabolka, maline; obirati hmelj; obirati ob suhem vremenu; obirati s strojem
// odstranjevati nepotrebne mladike, stare liste: obirati suho cvetje, poškodovane liste
// s trganjem delati, da na drevesu, rastlini ni več sadežev, plodov: obirati sadno drevje / koze obirajo grmovje
2. odstranjevati, spravljati s česa: obirati gosenice z zelja; obirati uši; kure se obirajo; pes si obira bolhe
// z grizenjem, rezanjem odstranjevati meso s kosti: obirati kurje bedro, gnjat / najrajši obira kosti
3. ekspr. povzročati, da kdo potroši, izda veliko denarja: prodajalec obira kupce; pri igri, kartanju je vse obiral
4. ekspr. opravljati2, obrekovati: ljudje ga zato še vedno obirajo; obirati sosede / obirati koga za hrbtom
● ekspr. s koso obirati breg kositi redko, slabo travo
    obírati se ekspr.
    1. obotavljati se, omahovati: pohiti, kaj se tako obiraš; obirati se z odhodom; predolgo se je obiral / obirati se pri delu
    2. s prislovnim določilom biti, zadrževati se: že več dni se obira okoli naše hiše; obirati se po sobi; zakaj se tu obiraš
SSKJ²
oplakníti in oplákniti -em dov. (ī á)
z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: krožnike je samo oplaknila; oplakniti kaj s čisto, mrzlo vodo / oplakniti roke z razkužilom; na hitro se je oplaknil v potoku
● ekspr. oplakniti si (suho) grlo kaj popiti
SSKJ²
osipávati -am nedov. (ȃ)
obdajati rastline z zemljo: osipavati krompir
    osipávati se 
    osipati se: suho listje se osipava / cvetoča jablana se v vetru osipava
SSKJ²
pérce -a s (ẹ́)
star. peresce: ptica s črnimi perci / suho, uvelo perce
SSKJ²
plazílec -lca [plaziu̯ca in plazilca] m (ȋ)
žival, ki se plazi po trebuhu: kače in drugi plazilci; pren., slabš. nekateri so še zdaj plazilci in petolizci pred gospodarji
♦ zool. plazilci živali s suho, zelo poroženelo povrhnjico, Reptilia
SSKJ²
podnébje -a s (ẹ̑)
navadno s prilastkom povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali območje: kraj ima ugodno podnebje / v tem podnebju se prijetno počuti; zdravniki mu priporočajo spremembo podnebja / alpsko, morsko, tropsko podnebje; hladno podnebje; milo podnebje brez hudega mraza in velike vročine; ostro podnebje s hudim mrazom in veliko vročino; suho, vlažno, zmerno podnebje
♦ geogr. celinsko ali kontinentalno podnebje z ostro zimo in vročim poletjem; sredozemsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; subtropsko podnebje
// publ. duhovno ozračje, vzdušje: družbeno podnebje / v delu je opisano moralno podnebje malomeščanske družbe
SSKJ²
pokašljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od pokašljevati: začelo se je s pokašljevanjem in zbadanjem v prsih / suho pokašljevanje pogrebcev
SSKJ²
pokašljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. v presledkih (rahlo) kašljati: pokašljeval je in stokal; pokašljevala je vso zimo / suho pokašljuje ne da bi izkašljeval / v zadregi je pokašljeval
2. ekspr. dajati kašljanju podobne glasove: motor je začel pokašljevati
    pokašljeváje :
    pokašljevaje se je slačil
    pokašljujóč -a -e:
    pokašljujoči bolniki
SSKJ²
poplakníti in poplákniti -em dov. (ī á)
1. z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: poplakniti posodo / hlev enkrat na dan poplaknejo z vodnim curkom
2. z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: poplakniti smeti in prah
● ekspr. jezo, žalost je poplaknil z vinom popil je nekaj vina in zmanjšal, odpravil jezo, žalost; ekspr. poplakniti mastno kosilo z vinom po kosilu popiti še nekaj vina; ekspr. poplakniti si (suho) grlo kaj popiti
SSKJ²
postláti -stéljem dov., postêlji posteljíte (á ẹ́)
pripraviti, urediti ležišče: zjutraj postelje in pomete; otroku je v vozičku mehko postlala; postlal si je na klopi; sam si zna postlati / postlati posteljo / otrok že sam postelje zna postlati / ekspr. raca postelje gnezdo s puhom
● ekspr. dobro, slabo so si postlali so, živijo v dobrih, slabih gmotnih razmerah; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev
    postlán -a -o:
    lepo postlana postelja; gnezdo je bilo postlano s suho travo in dlako
    ●     ekspr. v mladosti mu ni bilo z rožicami, mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave
SSKJ²
potípati -am in -ljem dov. (ī ȋ)
1. dotakniti se česa s prsti, z roko
a) zaradi ugotavljanja lastnosti, značilnosti: potipati blago, papir / zdravnik mu je potipal žilo ugotovil, kako bije, utripa srce / potipati s prsti
b) zaradi ugotavljanja česa sploh: potipaj, če je perilo že suho, plošča že vroča; potipala je pod prtiček na košari; potipati se po žepu / potipal je za nožem, pištolo
2. ekspr. previdno vprašati, preizkusiti: potipaj ga, če namerava prodati hišo; hotel ga je potipati, koliko ve, zna / malo bom potipal, kakšno je razpoloženje med njimi
3. ekspr. natepsti, pretepsti: potipal te bom, da boš ves črn; potipati koga s krepelcem, pestjo
// kaznovati: grdo je potipal svojega hlapca / kot vzklik hudič te potiplji
● ekspr. kaj bo, če me potipa bolezen če zbolim; ekspr. skozi odprtino potipa medla luč petrolejke zasveti; ekspr. kmalu bi ga potipala smrt bi umrl; ekspr. zdaj si ga potipal za pravo žilico povedal, vprašal si tisto, za kar se najbolj zanima, kar ga najbolj prizadene; ekspr. potipal ga je tam, kjer je najbolj občutljiv prizadel
SSKJ²
povečérjati -am dov. (ẹ̑)
pojesti večerjo: pravkar so povečerjali / na hitro je povečerjal suho hrano pojedel za večerjo
Število zadetkov: 127