Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Kamnarstvo
brúsni papír -ega -ja m
Kamnarstvo
brúsno plátno -ega -a s
Celotno geslo eSSKJ
ceramíd ceramída samostalnik moškega spola [ceramít ceramída]
    navadno v množini, iz biologije, iz kemije voskasta lipidna molekula, ki sestavlja celične membrane in vpliva na staranje celic
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ceramide, nem. Ceramid, iz lat. cēra ‛vosek’ + ↑amid
Celotno geslo eSSKJ
cvetíca cvetíce samostalnik ženskega spola [cvetíca]
    2. aroma vina, ki spominja zlasti na cvetje, sadje
ETIMOLOGIJA: ↑cvet
Celotno geslo eSSKJ
cvétje cvétja samostalnik srednjega spola [cvétje]
    1. več cvetov, cvetovi
      1.1. kar spominja na cvetove
      1.2. zdravilni pripravek iz cvetov
    2. več cvetlic, cvetlice
STALNE ZVEZE: rezano cvetje
FRAZEOLOGIJA: otrok cvetja, Ostanite v cvetju!
ETIMOLOGIJA: ↑cvet
Celotno geslo eSSKJ
čèber čèbra in čebèr čebrà samostalnik moškega spola [čə̀bər] in [čəbə̀r]
    večja, zlasti lesena posoda, navadno z dvema ročajema
ETIMOLOGIJA: = cslov. čьb(ь)rь, hrv., srb. čàbar, češ. džber < pslov. čьbьrъ = litov. kibìras ‛vedro’, nejasnega izvora - več ...
SSKJ²
česáti čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́)
1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove
// (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj
2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo
3. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič)
4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak
    česán -a -o:
    tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo
Celotno geslo eSSKJ
čičeríka čičeríke samostalnik ženskega spola [čičeríka]
    1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat. Cicer arietinum; SINONIMI: čičerka
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑čičerka
Celotno geslo eSSKJ
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čísto prislov [čísto] tudi [čistó]
    1. brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
    2. z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    3. takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa
    4. kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh
    5. kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku
FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: ↑čist
SSKJ²
dêblo -a s (é)
1. olesenelo steblo dreves: posekati deblo; drevesno deblo; debelo, ravno, suho, vejnato, votlo deblo; brezovo, hrastovo, smrekovo deblo; z mahom poraslo deblo
2. biol. najvišja sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva: deblo brstnic; deblo mnogočlenarjev
3. jezikosl. s pripono razširjeni koren besede; osnova: ajevsko deblo
♦ anat. možgansko deblo spodnji del možganov; navt. deblo spodnji del sestavljenega jambora; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez
SSKJ²
debrecínka -e ž (ȋ)
gastr. kranjski klobasi podobna mastna, močno papricirana klobasa iz svinjskega mesa: narezati suho debrecinko
SSKJ²
détel -tla m (ẹ́)
črna ptica z rdečo liso na glavi in pod repom: detel je plezal in trkal po deblu; slišalo se je udarjanje detla ob suho drevo
Kamnarstvo
diahárd -a m
Kamnarstvo
diamántna rezálka -e -e ž
Kamnarstvo
diamántni brús -ega -a m
Kamnarstvo
diamántni brúsni dísk -ega -ega -a m
SSKJ²
díla -e ž (ȋ)
1. nižje pog. deska: prežagati dilo; hrastova dila
2. mn., nar. štajersko podstrešje: na dilah imajo spravljeno suho meso / stanovati na dilah v podstrešnem stanovanju
SSKJ²
doktrináren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na doktrino: doktrinarna razlaga zakona; trditev doktrinarnega krščanstva / slabš.: profesorjeva doktrinarna vnema; znanost ne sme biti doktrinarna
    doktrinárno prisl.:
    govori suho, doktrinarno
Pravopis
doktrinárno nač. prisl. (ȃ) slabš. govoriti suho, ~ |togo, neživljenjsko|
Število zadetkov: 355