Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
mišelôvka mišelôvke samostalnik ženskega spola [mišelôu̯ka]
    1. past za miši in druge manjše glodalce; SINONIMI: mišnica
    2. ekspresivno nevaren, težaven, brezizhoden položaj; SINONIMI: ekspresivno mišnica
    3. dogajanje v literarnem ali uprizoritvenem delu, pri katerem se skuša ukaniti enega od likov; SINONIMI: mišnica
    4. ekspresivno žival, ki lovi miši
ETIMOLOGIJA: ↑miš + ↑loviti
SSKJ²
mladíkav -a -o prid. (í)
ki je po videzu še mlad, mladosten: starejši mož mladikavega obraza / mladikava vdova / zastar. vse na njej je tako mladikavo in sveže mlado
♦ les. mladikav les les, ki zaradi hitre rasti še ni dovolj olesenel
Celotno geslo eSSKJ
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
SSKJ²
nabráti -bêrem dov., stil. naberó; nabrál (á é)
1. z rokami dati, spraviti kam več posameznih stvari: otrok je nabral kamenčke na kup; nabrati butaro dračja / nabrali so pet vreč krompirja
// s trganjem priti do določene količine česa: nabrati veliko grozdja, jagod; nabral je šopek planik; čez poletje si nabere zdravilnih zelišč / letos so čebele malo nabrale
2. biti uspešen
a) v prizadevanju, da pride kam določena količina česa: za ponesrečence so nabrali veliko denarja in oblek / nabral je precej pripovedk zbral
b) v pridobivanju koga za kako dejanje, dejavnost: za izvedbo svojega naklepa je nabral deset ljudi; za krvodajalsko akcijo so nabrali precej prostovoljcev / poverjenik nabere vsako leto nekaj novih naročnikov
3. narediti gube, navadno drobnejše: nabrati blago, zavese; na drobno nabrati / nabrati čelo v gube
● ustnice so se ji nabrale na jok dobile so take gube, poteze kot pri joku
4. spraviti, pritrditi drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, navadno na vrvico, žico: koralde si je na novo nabrala / nabrati gumbe na vrvico
    nabráti se 
    priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: za jezom se ob deževju nabere polno vode; nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti; v blagajni se je nabralo precej denarja / na šipi so se nabrale kapljice vode; pren., ekspr. v srcu se mu je nabrala grenkoba, jeza
    ●     pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; ekspr. spotoma se je nabrala novic jih je veliko slišala, izvedela; ekspr. takrat se je nabral strahu zelo ga je bilo strah
    nabráti si ekspr.
    dobiti, pridobiti si: tam si je nabral veliko denarja; nabrati si izkušenj, znanja; v prvem polletju si je nabrala precej slabih ocen
    ●     publ. zbor si je na turneji nabral lepih lovorik je imel velike uspehe; ekspr. na dopustu si je nabral novih moči se je odpočil, okrepil
    nabrán -a -o:
    ves nabrani denar je zapravil; nabrani rokavi; sveže nabrane borovnice; nabrane zavese
SSKJ²
nakosíti -ím dov., nakósil (ī í)
s košenjem priti do določene količine česa, navadno trave, detelje: nakositi voz detelje; letos so dosti nakosili / nakositi krme za živino
    nakošèn -êna -o:
    sveže nakošena detelja
Celotno geslo eSSKJ
nalakíran nalakírana nalakírano pridevnik [nalakíran]
    na katerega je nanesen lak za nohte; SINONIMI: lakiran, manj formalno polakiran
ETIMOLOGIJA: ↑nalakirati
Celotno geslo Sprotni
namòk SSKJ² samostalnik moškega spola
    1. v tekočini, navadno alkoholu, namočena zelišča, cvetovi, zlasti kot domače zdravilo 
      1.1 namakanje zelišč, cvetov v tekočini, navadno alkoholu, zlasti za domače zdravilo  
SSKJ²
namúliti -im dov., namulíla tudi namúlila (ú ū)
1. z muljenjem priti do določene količine česa: krava je namulila poln gobec zelenja
2. nar. dolenjsko napuliti, natrgati v šopih: pod smreko je namulil suhe trave
    namúliti se ekspr.
    z muljenjem se nasititi: voli so se namulili sveže trave
Pravopis
namúliti -im dov. -il -íla tudi -ila, namúljen -a; namúljenje (ú; ú ȗ) kaj Krava je namulila travo
namúliti se -im se (ú; ú ȗ) česa Voli so se namulili sveže trave
Celotno geslo Kostelski
navor ► ˈnaːvȯr -ja m
SSKJ²
nažréti -žrèm dov., nažŕl (ẹ́ ȅ)
ekspr. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: rja je nažrla ograjo / kaktus je nekaj nažrlo nagrizlo
    nažréti se 
    1. ekspr. najesti se: krava se je nažrla sveže trave / nizko: nažreti se mesa; nažreti se na sosedov račun
    // nizko napiti se (alkoholne pijače): včeraj so se nažrli vina / pog. na smrt so se ga nažrli
    2. slabš. naveličati se: nažrla se je svojega fanta / nažreti se življenja v mestu
    nažŕt -a -o:
    kabel z nažrto izolacijo; do sitega nažrti ljudje
Pravopis
nažréti -žrèm dov., nam. nažrèt/nažrét; nažrétje in nažŕtje; drugo gl. žreti (ẹ́ ȅ) poud. kaj Rja je nažrla ograjo |najedla|
nažréti se -èm se (ẹ́ ȅ) koga/česa poud. Krava se je nažrla sveže trave |se je najedla|; nizk.: Fant se je nažrl cmokov |se najedel|; ~ ~ vina |napiti se|; slabš. Nažrla se je svojega fanta |naveličala|
nažréti se ga -èm se ga (ẹ́ ȅ) nizk. |napiti se alkoholne pijače|
Celotno geslo Frazemi
nebésa Frazemi s sestavino nebésa:
bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v nebésih, bíti [kot] v sêdmih nebésih, [kot] v devêtih nebésih, kot v nebésih, [kot] v sêdmih nebésih, počútiti se [kot] v devêtih nebésih, počútiti se kot v nebésih, počútiti se [kot] v sêdmih nebésih, povzdigováti kóga v nebésa, povzdigováti kóga v nebésa, živéti [kot] v devêtih nebésih
Geografija
nèrazvíta pŕst -e prstí ž
Botanika
nèzakljúčena kultúra álg -e -e -- ž
Celotno geslo eSSKJ
njàm medmet
    1. posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim
      1.1. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
    2. ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
    3. kot samostalnik, ekspresivno okusna, dobra hrana
    4. kot pridevnik, tudi podvojeno, ekspresivno ki je okusen, slasten
    5. kot pridevnik, navadno podvojeno, ekspresivno ki je telesno privlačen
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pri jedenju nastale zvoke, tako kot angl. yum, redkeje nyum, hrv., srb. njàm, ki pri hranjenju otroka izraža pričakovanje grižljaja, primerjaj v tem pomenu tudi sloven. ham, am, ama
Celotno geslo eSSKJ
njámi medmet
    1. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
      1.1. izraža, da se govorcu kaj zdi dobro, zanimivo
    2. izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
    3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
    4. kot pridevnik, ekspresivno ki je telesno privlačen
ETIMOLOGIJA: ↑njam, verjetno pod vplivom angl. yummy
Celotno geslo eSSKJ
ocvírkovka ocvírkovke samostalnik ženskega spola [ocvírkovka]
    jed iz razvaljanega in zvitega kvašenega testa z nadevom iz ocvirkov, koščkov slanine; SINONIMI: ocvirkovica, neformalno špehovka
ETIMOLOGIJA: ↑ocvirek
Celotno geslo eSSKJ
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
      1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
      1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: ↑očistiti
Celotno geslo eSSKJ
oslàd osláda in oslád osláda samostalnik moškega spola [oslàt osláda] in [oslát osláda]
    1. iz botanike travniška ali močvirska rastlina s pernato deljenimi listi in drobnimi belkastimi cvetovi v razvejanih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Filipendula
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad, močvirski oslad
ETIMOLOGIJA: = hrv. oslad, iz ↑osladiti, zaradi sladkega okusa rastline
Število zadetkov: 181