Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

po predlog [po]
I. z mestnikom
    1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
      1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
      1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
      1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
      1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
    2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
    3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
      3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
      3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
    4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
      4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
    5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
      5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
    6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
      6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
    7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
    8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
    9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom
    1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
    2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
    1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom
    1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se]
    1. steči v manjši količini, navadno počasi
    2. ekspresivno priti, pojaviti se od kod
FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo
ETIMOLOGIJA: cediti
polakíran polakírana polakírano pridevnik [polakíran]
    1. na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: lakiran
    2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno zloščen
ETIMOLOGIJA: polakirati
polénovka polénovke samostalnik ženskega spola [polénou̯ka]
    1. posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: bakalar
      1.1. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi, dvema podrepnima plavutma in svetlo progo vzdolž telesa; primerjaj lat. Gadus morhua; SINONIMI: trska
ETIMOLOGIJA: poleno - več ...
precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn]
    1. ki s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega ostane po ločitvi od trdne snovi
      1.1. ki po ločitvi od tekoče snovi s pretakanjem ostane na površini česa luknjičastega, mrežastega
    2. ekspresivno iz katerega so izločene odvečne, nebistvene prvine, lastnosti
    3. ekspresivno ki gre skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: precediti
repínec repínca samostalnik moškega spola [repínəc]
    1. iz botanike zdravilna rastlina z močnim dlakavim steblom, velikimi srčastimi listi in cvetovi v bodičastih ovojih ali del te rastline; primerjaj lat. Arctium lappa; SINONIMI: iz botanike navadni repinec
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni repinec
ETIMOLOGIJA: kot hrv. rȅpinac ‛bodič’, rèpūh, rèpūš ‛repinec, repuh, lapuh’, rus. repéj ‛repinec’, češ. řepík iz pslov. *rěpiti ‛zgrabiti, prijeti’, zaradi oprijemajočih se plodov - več ...
sardéla sardéle samostalnik ženskega spola [sardéla]
    1. majhna morska riba z modrikasto zelenim hrbtom, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Sardina pilchardus; SINONIMI: sardina
      1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
FRAZEOLOGIJA: kot sardele v konzervi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardella, iz sarda < lat. sarda, prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus ‛sardinski’ k lat. imenu otoka Sardinija - več ...
sardón sardóna samostalnik moškega spola [sardón]
    1. sardeli podobna morska riba s tankim modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Engraulis encrasicholus; SINONIMI: inčun
      1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed; SINONIMI: inčun
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardone k sardina
sírček sírčka samostalnik moškega spola [sírčək]
    1. navadno ekspresivno sir, zlasti manjši ali v manjšem kosu
      1.1. navadno ekspresivno temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
ETIMOLOGIJA: sir
sírotka sírotke samostalnik ženskega spola [sírotka]
    tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute
STALNE ZVEZE: sekundarna sirotka
ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej siriti - več ...
skúša skúše samostalnik ženskega spola [skúša]
    1. morska riba s prečnimi progami po hrbtu in majhnimi plavutmi; primerjaj lat. Scomber scombrus
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. iz zoologije riba modrikasto srebrne barve z večjimi očmi, podolgovatim telesom, podaljšano glavo in zobmi; primerjaj lat. Scombri
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. skȗša, nejasnega izvora - več ...
skútni skútna skútno pridevnik [skútni] ETIMOLOGIJA: skuta
šampinjón šampinjóna samostalnik moškega spola [šampinjón]
    1. lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni; primerjaj lat. Agaricus; SINONIMI: iz biologije kukmak
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Champignon iz frc. champignon ‛goba’ - več ...
špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl]
    1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš
      1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: beluš
STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...
tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf]
    1. krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: gomoljika
    2. čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom
STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...
topinambúr topinambúrja samostalnik moškega spola [topinambúr]
    1. kulturna rastlina z olesenelimi stebli, rumenimi cvetovi in gomoljasto odebeljenimi korenikami; primerjaj lat. Helianthus tuberosus
      1.1. korenika te rastline, zlasti kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Topinambur iz frc. topinambour, po imenu indijanskega (tupijskega) ljudstva Tupinambá v Južni Ameriki
úvala úvale samostalnik ženskega spola [úvala]
    1. iz geografije kraška kotanja nepravilne oblike z neravnim dnom in sklenjenim obodom, dolga do nekaj kilometrov in globoka nekaj deset metrov
    2. manjši morski zaliv, nastal v delno potopljeni kraški kotanji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. ȕvala ‛dolina z ravnim dnom’ in ‛manjši morski zaliv’ iz uváliti v pomenu ‛vriniti, zavaliti noter’ iz valiti - več ...
vanílija vanílije; in vanílja samostalnik ženskega spola [vanílija]
    1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla
      1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
      1.2. vonj, aroma tega plodu
      1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
      1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
večérja večérje samostalnik ženskega spola [večérja]
    obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka
STALNE ZVEZE: zadnja večerja
ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz večer
vitamínsko prislov [vitamínsko]
    glede na prisotnost, vsebnost vitaminov
ETIMOLOGIJA: vitaminski
Število zadetkov: 181