Fran

Jezikoslovec, prevajalec in pisatelj Janko Perušek je leta 1882 izdal etnografske črtice z naslovom Bosenske zanovetke. Beseda zanovetke ni vsebovana v nobenem slovarju, zanima pa me njen izvor. Bi jo lahko povezala z besedo novost, novica?

Želel bi izvedeti, kdaj uporabljamo besedo delavnik in kdaj besedo delovnik. V raznih besedilih se namreč glede tega pojavlja kar nekaj nejasnosti. Ali razmišljam pravilno, ko menim, da se beseda delovnik nanaša na vse, kar je povezano s samim delom (prim. delovni dan, delovni čas, delovni pogoji ...), medtem ko se beseda delavnik nanaša na osebo, torej na delavca (prim. Človek je delaven. v pomenu 'voljan je dela, rad dela')?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pozdravljeni, precej me mede nekonsistenčnost uporabe besede "škrat" in "palček" v slovenskih prevodih tujih literarnih del.

Namreč prevod "Snowhite and the seven dwarfs" se glasi "Sneguljčica in sedem palčkov"; prevod "Dwarf" v Tolkienovi mitologiji in v slovenskih prevodih nordijske mitologije pa je "Škrat".

Da bi bila zadeva še bolj zapletena imamo potem še izraz "Garden gnome (nemško Gartenzwerg)" za katerega obstaja ustaljen prevod "vrtni palček" ter besedo "Schrat" katere prevod je po etimološkem slovarju "Škrat".

Zanima me kako torej v slovenščino prevajati "Dwarf (nemško Zwerg)" ter "Gnome (nemško Gnom)" in zakaj je prišlo do take zmede.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Vprašanje

Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo. Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna? V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered. Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Za starocerkvenoslovansko besedo igumen v pomenu ‘predstojnik samostana v pravoslavni cerkvi’ smo v SSKJ-ju našli slovensko ustreznico pod geslom íguman. Za slovenščino predlagamo ustreznejšo obliko igúmen. Besedo smo oblikovali po analogiji s samostalnikom katehúmen, iz stare grščine [katechúmenos]. Gre namreč za starogrški [hegúmenos], medialno-pasivni prezentov particip na -. Geslo íguman je neustrezno, saj je beseda izposojena iz srbščine, kar dokazujeta umik naglasa in a-jevska vokalizacija zadnjega soglasnika (iz gr. ), ki je bil v srbščini reinterpretiran kot etimološki polglasnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Par dni nazaj, kje drugje kot v bifeju za šankom, je nek možakar naročil deci malvazije. Natančneje rečeno, je naročil deci malvázije. Seveda je bil »celinec«. Mi seveda nato družno v smeh, vendar smo možakarja tudi korektno poučili o pravilnem poudarku. Naročil je namreč malvazíjo in nikakor ne malvázije. Poudarek je izključno na i, tako v slovenščini, hrvaščini, kot tudi v italijanščini. Ker pa smo po naravi konec tedna popoldne za šankom zelo študiozni in ima že vsak »kafič« dostop do spleta, se je ena brihtna glava spomnila in se povezala na spletni slovar slovenskega knjižnega jezika. To je bil šele smeh.

Tako piše — »copy-paste« s spletne strani:

• malvázija in malvazíja-e ž […] 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi močnega vonja: malvazijaje dobro obrodila; vinograd malvazije 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti malvazijo; buteljka malvazije
• malvázijec in malvazíjec -jca m […] redko kakovostno belo vino iz grozdja malvazije; malvazija: na mizo je prinesel buteljko malvazijca

Moje dobrohotno priporočilo je, da malvázijo preprosto odstranite iz slovarja. Kot sem že omenil, obstaja in se pravilno izgovarja samo malvazíja, torej je poudarek na črko 'i'. To velja za trto in za vino.

Res je sicer, da pri nas poznamo samo belo malvazijo, vendar, obstaja tudi črna malvazija. Par let nazaj jo je prinesel moj kolega iz Albanije, pridelujejo pa jo tudi v srednji in južni Italiji, verjetno pa še kje drugje na mediteranskem območju. Torej je razlaga v SSKJ pomanjkljiva, ko v zvezi z malvazijo omenja samo belo grozdje in belo vino. In za konec še pripomba na točko dva, kjer kot vino omenjate malvazijca. Ja moj bog, le kje ste to pobrali. Sicer je ob malvazijcu tudi pristavek »redko«, vendar bi pripomnil, da redko ni pravi pristavek. Bolj bi ustrezal »barjansko«. Pa šalo na stran. Točko dva, torej malvazijca, je potrebno v celoti črtati iz SSKJ.

Na vas se obračamo z prošnjo po razjasnitvi zadrege, s katero se dnevno srečujemo pri delu. Namreč, kako se pravilno v slovenskem jeziku zapisujejo evropske institucije, še zlasti Evropska komisija oz. Komisija in Evropski parlament.

Mediji v Sloveniji praviloma izpisujejo Evropska komisija ali skrajšano samo komisija. V prvem primeru Evropska z veliko začetnico ter v drugem samo komisija z malo. Malce manj zmede je pri zapisu Evropskega parlamenta, čeprav da novinarji pri Delu skoraj praviloma vedno zapisujejo z malo začetnico, torej evropski parlament. Primeri nekaj člankov v priponki. Slovenska tiskovna agencija zapisuje Evropski parlament ter Evropska komisija striktno z veliko začetnico, samo komisija še z malo.

Po moji presoji, je potrebno v tem primeru gledati izvirni zapis v ustanovnih pogodba Evropske unije ter v zapis v zakonodajno pravnih aktih na EU in državni ravni. Tu so stvari še dokaj standardizirane, zapis Evropska komisija / Komisija ali Evropski parlament se vedno izpisujejo z veliko začetnico. Govorimo vselej o Evropski komisiji, izvršni oblasti Evropske unije in ne o katerikoli komisiji, recimo za prikrita grobišča ali za kulturno dediščino.

Pogodba o Evropski uniji v določa v svojem 13. členu svoj institucionalni okvir.

Ta najvišji akt primarnega prava določa standard tudi glede zapisovanja institucij. Besedilo v slovenskem jeziku je uraden in avtentičen prevod ter kodificira tudi terminologijo, ki je s tem povezana.

Člen 13

1. Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov. Institucije Unije so: - Evropski parlament, - Evropski svet, - Svet, - Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu »Komisija«), - Sodišče Evropske unije, - Evropska centralna banka, - Računsko sodišče.

2. Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Institucije med seboj lojalno sodelujejo.

3. Določbe o Evropski centralni banki in Računskem sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vključene v Pogodbo o delovanju Evropske unije.

4. Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata svetovalno funkcijo.

Vedno se zapis dosledno v tej obliki zapisuje v vseh uradnih dokumentih institucij. Za primer resolucija Evropskega parlamenta in Komisije.

Komisija z veliko zapisuje tudi naša država v svojih zakonskih in podzakonskih aktih.

Morda še to: Od uveljavitve Lizbonske pogodbe se institucija ministrskega sveta uradno imenuje samo Svet in ne več Svet ministrov oz. Svet Evropske unije. Od 1.12. 2009 se tako uporablja samo Svet.

Kako torej pravilno zapisovati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Prosimo vas za pomoč pri iskanju slovenske ustreznice za Barents Euro-Arctic Council: http://www.beac.st/en/Barents-Euro-Arctic-Council

Predlagamo Barentsov evro-arktični svet, pri čemer bi bila evropski in arktični del v prirednem razmerju (kot npr. evro-sredozemski). Pri slednjem me zanima, zakaj evro-sredozemski pišemo z vezajem, saj pišemo tudi avstroogrski skupaj, pa čeprav gre za priredno razmerje, le da je prvi del zloženke nepregiben (kot npr. psihosocialen).

Barents je bil nizozemski pomorščak, po katerem je poimenovano Barentsovo morje.

Več o Barentsovi regiji: http://www.beac.st/en/About/Barents-region

Zanima me kako je mišljena beseda bit/Bit pri pesmi z naslovom Bit izvajalca Zmelkoow. Nekje je napisana beseda z veliko nekje pa z malo začetnico. Očitno pa je, da celo pesem govori o isti stvari in jo nagovarja.

Zanima me, kako se imenuje samica vola.

Zanima me, ali obstaja sopomenka za besedo avtentikacija oz. avtenticiran. Kakšna je pomenska razlika med avtenticiran in avtentičen?

Že vnaprej najlepša hvala za odgovor, hkrati pa izrekam pohvalo za odlično delo, ki ga opravljate v tej svetovalnici.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kralj države Svazi je državo ob 50. obletnici neodvisnosti izpod britanske vladavine preimenoval v njeno izvirno ime eSvatini, torej Swaziland v eSwatini. Sprememba imena bi lahko pomenila tudi novo ustavo te majhne države med Južno Afriko in Mozambikom. Ime še ni uradno, gre za kraljevo odločitev - vprašanje, ki se odpre je, ali kraljeva odločitev dovolj, da 'svet' spremeni njihovo naslavljanje? In kako to zapisovati v slovenščini, saj se ime - po novem - ne začne z veliko začetnico, pač pa malo: eSvatini?

V slovenskih medijih pa zdaj najdemo mešanico zapisov:

• STA: V afriški absolutni monarhiji Esvatini potekajo volitve
• RTV/MMC: Kralj Svazija državo preimenoval v kraljevino eSvatini
• DNEVNIK: Kralj preimenoval državo Svazi v eSvatini
• URAD ZA PUBLIKACIJE, Evropa: Svazi, uradno polno ime: "Kraljevina Esvatini" namesto "Kraljevina Svazi", uradno kratko ime: "Esvatini" namesto "Svazi"

Katero ime torej uporabljati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

V publikacijah srečujem različen zapis za svet/Svetstaršev in svet/Svetšole. prosim vas, če mi lahko pojasnite, kakšen je pravilen zapis – z veliko ali z malo začetnico.

Zanima me, je ZAHOD z veliko začetnico, če mislimo na razviti svet. (Če npr. nekdo iz Indije sanja o ZAHODU).

Kaj pa ZAHODNA kultura potem? ZAHODNE obleke?

Če obstaja vrtec z imenom Vrtec Zvezdni prah, v katerem deluje tudi sindikat SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije), kako se prav napiše:

• SVIZ vrtca Zvezdni prah
• SVIZ Vrtca Zvezdni prah
• SVIZ Vrtec Zvezdni prah
• SVIZ vrtec Zvezdni prah

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, ali je pisanje sodnega sveta z malo začetnico v Zakonu o sodiščih pravopisno ustrezno.

Na spletni strani Sodnega sveta je večinoma uporabljena velika začetnica (med drugim npr. v lektoriranem Kodeksu sodniške etike), ki bi jo pričakovala tudi v Zakonu o sodiščih, saj gre za lastno poimenovanje nekega telesa. Ali je mogoče malo začetnico tudi tu utemljevati s pravopisnim pravilom, da ne mislimo na naslov (ime) organizacije ali ustanove ipd., temveč samo na vrsto – da torej ne gre za konkretno telo, temveč neko splošno poimenovanje, ki bo/je konkretizirano v nekem organu (ki ima lahko enako ali pa tudi drugačno ime)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pri prevodu romana irskega pisatelja Johna Boyna The Boy at the Top of the Mountain imam dilemo glede zapisa Führer za Adolfa Hitlerja, ki je eden ključnih likov romana. V besedni zvezi »mein Führer«, ki se pojavlja v premem govoru, mora tudi v slov. prevodu ostati izvirni nemški zapis. Za druge primere pa se mi zdi ustrezen slovenski zapis firer – in to z malo začetnico, kakor ima SP in kakor najdem v vrsti primerov v korpusu Nova beseda. Glede tega pa je morda mogoče imeti pomisleke.  Poimenovanje Hitlerja s Führerjem/firerjem je v romanu zelo pogosto, nikoli pa kontekst ne upravičuje slabšalnega prizvoka, ki ga zapisu firer pripisuje SP.  Če bi bil dopusten zapis Firer, bi ta slabšalni prizvok morda odpadel, vendar zapisa z veliko začetnico v Novi besedi nisem našel. Zaradi zame nujne primerjave s prevodom »Dečka v črtasti pižami«, pripomnim, da se tam pojavlja Furer (iz otroških ust), pisano z veliko začetnico – vendar sta tam tako pisana tudi Mama in Očka, medtem ko sem v svojem prevodu odločen, da sta maman in papa zapisana z malo začetnico (v izvirniku sta z veliko). 

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Rada bi vedela, po kateri meri oz. po katerem pravilu ste vnesli/sprejemali (nove) besede v SSKJ2?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Razlaga v pravopisu je, da je Zagorje lastno ime, kar ne drži. Citiram hrvaški pravopis:

Bosanska Posavina riječ Posavina piše se velikim početnim slovom jer i samostalno označuje ime ravnice uz tok rijeke Save, za razliku od višerječnih imena područja Hrvatsko zagorje ili Gorski kotar u kojima se riječi zagorje i kotar ne pišu velikim početnim slovo jer samostalno nisu ime nego opća imenica.

Hrvaško zagorje bi se moralo pisati kot Bela krajina – zagorje z malo začetnico

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Saj sem poiskal odgovor o narekovajih v vaših dosedanjih odgovorih, a imam vseeno vprašanje. Rad bi vaše mnenje, ali je glede narekovajev sprejemljiv način, ki ga uporabljam pri izdajanju revij in knjig pri založbi Novi svet.

Narekovaje ribja kost » « uporabljam samo za premi govor. Za navednice besedila, ki ni premi govor, uporabljam vejične narekovaje “ ”, te prav tako za notranje navajanje. Če pa pridejo navednice še znotraj teh, dam enojne vejične narekovaje ʻ ʼ. Znak za apostrof mi oblikovno ni všeč. Primer: Tedaj mu je Tone zabičal: »Mar ti nisem že tolikokrat rekel: “Ne hodi mi po mojih ʻtacahʼ, saj imaš svoje!”«

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.