Fran

Kako je prav in zakaj: Škofjeloški pasijon ohranjati živ ali Škofjeloški pasijon ohranjati živega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Zanima me, katera formulacija je pravilnejša:

• knjižnica študijskega gradiva ali
• knjižnica študijskih gradiv

Gre za poseben knjižnični razdelek, v katerem se nahaja več vrst gradiv(a) – knjižno, avdiovizualno, elektronski viri itd.

Torej vprašanje se nanaša na samostalnik gradivo in ali je v tem primeru lahko števen oziroma ali je smiselno, da bi bil.

Zanima me, ali je samostalnik pomoč števni ali neštevni.

Neštevni edninski samostalniki poimenujejo snov, skupino ali pojem. Na podlagi tega bi samostalnik pomoč štela med pojme. Sem pa zasledila, da se v slovenski zakonodaji uporablja tudi obilka v množini (npr. pravila na področju državnih pomoči, sektor za spremljanje državnih pomoči).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Slov. ustreznica (ang.) Houtis oz. Hutis (ime za člane uporniške skupine, dejavne v Jemnu; več o tem na http://en.wikipedia.org/wiki/Houthis)

Na spletu (v slov. medijih) se največkrat pojavlja različica hutiji ali celo samo huti oz. hutijevci;

vzporedno naletimo tudi na bes. zveze tipa

hutijski uporniki oz.

hutijevske sile.

Gibanje pa naj bi ime dobilo po (l. 2004 umrlem) voditelju, imenovanem Husein Badredin al Huti. Katera ustreznica (če sploh) je bolj pravilna? Zdi se mi, da bi tukaj morali slediti Toporišičevi slovnici (na 178. str) in tvoriti navadno izpeljanko za »člana ali uda organizacije, ideologije [...]«, nekako tako kot ničejanec (prim. izpeljanko z -ist po vzoru idealist, ki tukaj domnevno ne bi funkcionirala ...)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma. Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež. Kaj svetujete vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Kaj je pravilno? a) Sanje in vztrajnost lahko spremenita svet. b) Sanje in vztrajnost lahko spremenijo svet.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Prosila bi vas za pomoč, pri naslednjem primeru.

Že vrsto let lahko občudujemo kreacije in vzorce mednarodnih oblikovalcev, kot so na primer Issey Miyake, Yohji Yamamoto, Rifat Ozbek, Hussein Chalayan, Xuly Bët, Manish Arora in še mnogi drugi.Vsi jasno in strogo poudarjajo in slavijo svoje lastne narodne korenine. Svetovno občinstvo nenehno izpostavljajo delčku japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture. Na primer, ljudje v Yamamotovih oblačilih opazijo japonske značilnosti, in tudi sam oblikovalec opaža ...

Kaj je, torej, pravilno:

a) Svetovno občinstvo nenehno izpostavljajo delčku japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture.

ali

b) Svetovnemu občinstvu nenehno izpostavljajo delček japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture.

Vljudno vas prosim, če mi lahko odgovorite, uporaba katerega časa (preteklega ali sedanjega) je pravilna pri pisanju zapisnikov raznih sestankov, sej uprav, nadzornih svetov, odborov, komisij, …

Nekaj primerov: »Uprava se seznani z …« ali »Uprava se je seznanila z …« »Nadzorni svet nalaga upravi, da …« ali »Nadzorni svet je naložil upravi, da …« »Komisija soglaša z …« ali »Komisija je soglašala z …« »Odbor zavrača predlog, s katerim …« ali »Odbor je zavrnil predlog, s katerim …«

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Ali lahko samostalnik znanje uporabljamo v množini? Npr.: S povezovanjem podjetniških, informacijskih in medijskih znanj ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Zasledila sem tako zapisan naslov novice: Varnostni svet ni obsodil napade v Siriji. Bi ne bil v tem stavku za predmet primernejši rodilnik napadov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Se piše Panonska Slovenija z veliko ali malo začetnico? Panonska nižina je z veliko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Zanima me, ali je uporaba vejice v naslednjih povedih pravilna:

Ure individualne pomoči smo namenili za pomoč učencem, ki so imeli učne težave pri posameznih predmetih, in za nadarjene učence, ki so se udeležili raznih delavnic.

Svet šole upravlja ravnatelj, ki je pedagoški vodja in poslovodni organ, ter svet šole, ki ga sestavljajo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Lepo prosim za razlago, kako je v tehle pravopisnih primerih z drugo vejico. Je druga vejica samo tam, kjer te besede lahko razumemo kot samostalniško besedno zvezo z levim neujemalnim prilastkom?

protivni: Lepa, vendar nevarna pot ga je mikala.

vzročni in posledični: Neizkušena, kajti mlada, je odšla v svet.

– Mlada, torej neizkušena, je odšla v svet. – Slab, zato pa poceni izdelek so

nam ponujali.

Kaj pa v temle primeru -- je za nemogoče vejica?

ker je težko, če že ne nemogoče, prepoznati ...

V zadnjem času sta me zmotila naslova dveh komentarjev, objavljenih v medijih. Prvi primer je zapis: Zbogom orožje. Drugi primer je: Adijo pamet.

Zmotilo me je, da ne en ne drug nimata vejice. Kakšno pravopisno pravilo velja v tem primeru?

Zanima me, kakšen je velelnika glagola naužiti se. Naužij/naužijta/naužijte/naužijmo ... se svežega zraka - ali je pravilnejša oblika brez črke 'j'?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Zanima me, v katerih primerih se sodni svet lahko piše z veliko začetnico. Sodni svet je namreč organ, ki ga določa Ustava RS v 111. členu. V preostali zakonodaji (npr. Zakon o sodiščih) se ga vedno piše z malo začetnico. V zakonodajnem postopku je tudi predlog Zakona o sodnem svetu, kjer je sodni svet tudi z malo začetnico. Gre namreč samo za en organ, ki se dejansko tudi tako imenuje. http://www.sodni-svet.si/

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Logatčani poleg delov kraja, nekoč naselij, ki jih danes uradno zaznamujejo ulice (Čevica, Martinj Hrib, Tabor ...), približno ločimo tudi gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji Logatec. Zedinjeni nismo ne glede oblike pridevnika ne glede geografske meje med tema deloma Logatca, pa tudi ne glede zapisa z malo oziroma veliko začetnico. Zanima me torej, ali je prav gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji ali Gornji/Gorenji/Zgornji in Dolnji/Dolenji/Spodnji Logatec?

Iz zgodovinskih knjig, ki omenjajo Logatec (rimsko Longaticum, srednjeveško: Logach, Logatz, Logatsch, Logacz), lahko povzamemo, da so imeni Dolenji in Gorenji (ne dolnji in gornji ali spodnji in zgornji) Logatec začeli uporabljati v 16. stoletju. Logatec pa je danes manjše mesto, ki spada v Občino Logatec in je nastalo po drugi svetovni vojni z združitvijo nekdanjega Gorenjega in Dolenjega Logatca ter več okoliških krajev (uradno torej gornjega in dolnjega Logatca ne poznamo več, ločimo ju le prebivalci, pa še to le približno, saj ne gre za geografsko ali kako drugače natančno ločeni naselji, za kateri bi vedeli, kje poteka meja). Kraja Gornji Logatec in Dolnji Logatec tako uradno ne obstajata več - ni ulic s takima imenoma, ni krajevnih tabel, ničesar, niti že desetletja nista navedena na nobenem zemljevidu, poleg tega se tako ne imenujeta niti krajevni skupnosti (dolnji Logatec bi sicer lahko bila Krajevna skupnost Naklo, gornji Logatec pa Krajevna skupnost Tabor).

Po pravilih Slovenskega pravopisa je jasno, da v naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico. Ampak pri gornjem/dolnjem Logatcu ne gre za npr. Gornji Grad, temveč za nenatančno vrstno oznako, ki je ostala iz zgodovine. Verjetno torej za zapis gornji/dolnji Logatec velja opomba (http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf: stran 14, razdelek 71), da se razločevalni dodatki (npr. glede na nebesno stran ipd.) k naselbinskim imenom pišejo z malo začetnico.

Temu nekako pritrjuje tudi pojasnilo o zemljepisnih imenih pokrajin in označevanju lege znotraj celin dr. Draga Kladnika, ki je že objavljeno kot odgovor v Jezikovni svetvalnici: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/582/zemljepisna-imena-pokrajin-in-označevanje-lege-znotraj-celin.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Zanima me, ali se pregovor v spodnjem primeru piše z malo ali z veliko začetnico?

Pregovor J/jabolko ne pade daleč od drevesa sporoča ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Zanima me, kako se dejansko pravilno piše tale kratek stavek. Kaj je res z veliko in kaj z malo, torej uporaba besed zakon, odlok, pravilnik, statutarno-pravna komisija.

Primer namišljenega članka za občinsko glasilo:

Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Domžale so razpravljali o Zakonu o nadomestilu stavbnega zemljišča, na katerega je dala Statutarno-pravna komisija ustrezne pripombe. Te je Odbor za družbene dejavnosti podprl z večino glasov, dodali pa so, da bodo podprli tudi predlagani Pravilnik o višini samega nadomestila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Prosim, da odgovorite na naslednje vprašanje: je pravilno zapisati Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine (ali občine) Lendava? Glede na to, da pišemo župan Občine Lendava, saj gre za stvarno lastno ime, bi po mojem morali pisati besedo 'občine' v prvem primeru tudi z veliko začetnico, kajne?