Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
konzultírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. spraševati za (na)svet, strokovno mnenje, posvetovati se: v tej zadevi je konzultiral strokovnjaka; starši se glede otrok konzultirajo z učiteljem; mnogokrat so se le formalno konzultirali s predstavniki organizacij; pren. za svoje delo je konzultiral več razprav
    konzultíran -a -o: pri sestavljanju urbanističnega programa so bili konzultirani mnogi strokovnjaki
SSKJ
krás in kràs krása (ȃ; ȁ á) svet z značilnimi oblikami, nastalimi zaradi mehanskega in kemičnega delovanja vode v apnencu: pogozdovanje krasa / dinarski, primorski kras / prebivalci Krasa
SSKJ
krížemsvét -á (ī-ẹ̑) star., v prislovni rabi, v zvezi iti v križemsvet iti po svetu, v svet
SSKJ
krížemsvét in krížem svét prisl. (ī-ẹ̑) star. po (vsem) svetu: razšli so se križemsvet / hoditi, iti križemsvet križem po svetu
SSKJ
làz láza (ȁ á) s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z njivo: širiti laz; orati, pasti v lazu; laz v bregu / novi priseljenci so začeli krčiti laze
SSKJ
mahízem tudi machízem -zma [mahi-(ī) filoz. filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov; empiriokriticizem
SSKJ
mákrokózmos -a (ȃ-ọ̑) knjiž. svet v celoti, vesolje: raziskovati makrokozmos; odnosi v makrokozmosu; mikrokozmos in makrokozmos / čutil je, da je tudi sam delec v makrokozmosu občestva
SSKJ
medgórje -a (ọ̑) geogr. nižji, prehoden svet med gorami: razsežno medgorje
SSKJ
medréčje -a (ẹ̑) geogr. svet med dvema ali več rekami: naselili so medrečje Evfrata in Tigrisa
SSKJ
medvódje -a (ọ̑) geogr. svet med dvema ali več rekami, potoki: vasi na medvodju
SSKJ
miljé -ja (ẹ̑) knjiž. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka; okolje: iztrgali so ga iz njegovega miljeja; mestni, vaški milje; vpliv miljeja na delo, učenje / pisatelj predvojni milje dobro pozna; milje drame, povesti / ustvariti domač milje duhovno ozračje
SSKJ
monadologíja -e ž (ȋ) filoz. nauk, ki razlaga svet z monadami: Leibnizova monadologija
SSKJ
mužáva -e ž (ȃ) nar. močviren svet, močvirje: steza se je vlekla skozi mužave
SSKJ
nèsvét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) rel. ki ni svet: nesvete stvari / bral je svete in nesvete knjige
SSKJ
obréžje -a (ẹ̑) svet ob reki, jezeru, morju: veter piha od obrežja; živeti na obrežju; cesta je speljana po obrežju; zaraslo obrežje; obrežje Donave
// knjiž. breg, obala: usidrati se blizu obrežja; stati na obrežju; zavarovanje obrežja
SSKJ
okólje -a s, rod. mn. okólij tudi okólj (ọ̑) stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka: prilagoditi se okolju; biti čustveno povezan z okoljem; priporočili so mu spremembo okolja; nastati pod vplivom okolja / družbeno okolje; kmečko okolje; vživeti se v novo okolje; psihološko okolje
// prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar: postaviti dejanje v določeno okolje; v takem okolju pride glasba še bolj do veljave; boj proti onesnaženju okolja; skrb za ureditev, varstvo človekovega okolja / delovno okolje; industrijsko okolje; predmeti so postavljeni v naravno okolje; življenjsko okolje
// knjiž., redko razpoloženje, ozračje: glasba ustvarja nekakšno čustveno okolje
♦ 
lingv. glasovi se prilikujejo svojemu glasovnemu okolju
SSKJ
ozára -e ž (ȃ) nav. mn. travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug: na ozarah je konje ustavil; kositi, pasti po ozarah; zeleneče ozare in meje
SSKJ
pámpa -e ž (ȃ) obširen travnat svet z visoko travo v Južni Ameriki: pastirji na pampah / južnoameriške pampe
SSKJ
pánlogízem -zma (ȃ-ī) filoz., po Heglu nauk, da je um absolutna stvarnost, svet pa samo opredmetenje uma
SSKJ
pášnik -a (ȃ) s travo porasel svet, namenjen za pašo: za vasjo je pašnik; ograditi pašnik z žico; na teh pašnikih se lahko preredi veliko živine; prostrani pašniki; plačilo za uporabo pašnika / dolinski, planinski pašnik; skupni, vaški pašnik; pašnik za govedo, ovce
 
agr. čredinski pašnik z ograjenimi deli
Število zadetkov: 816