Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svetôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na svet, zemljo: svetovni prostor; svetovna zgodovina / svetovni oceani; svetovne zaloge nafte / svetovni nazor skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka / svetovni potnik kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge / svetovni mir je ogrožen; hrana je postala svetovni problem; svetovna delitev dela; svetovna gospodarska kriza; svetovna vojna; spremljati svetovno dogajanje; publ. delo v svetovnem merilu, obsegu / svetovne cene žita; svetovna trgovina; svetovno gospodarstvo; prodajati izdelke na svetovnem tržišču / svetovni jezik jezik, ki je zelo razširjen; svetovna književnost / svetovni dan zdravja; svetovni kongres; svetovno prvenstvo; svetovno srečanje novinarjev / priboril si je naslov svetovnega prvaka / Svetovna zdravstvena organizacija
♦ filoz. svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine
    svetôvno prisl.:
    svetovno razgledan; svetovno znan učenjak
SSKJ²
šotovína -e ž (í)
šotnat svet: pot pelje čez šotovino
SSKJ²
tájga -e ž (ȃ)
z iglavci porasel svet pod polarno gozdno mejo: sibirska tajga; tajga in tundra
SSKJ²
teízem -zma m (ī)
filoz. nazor, ki priznava boga in njegovo vplivanje na svet: vplivi teizma; teizem in ateizem
SSKJ²
terén -a m (ẹ̑)
1. zemljišče, svet1: teren se pogreza, useda; na drugi strani hriba se je teren spremenil; pripraviti teren za gradnjo; zravnati teren; hribovit, nagnjen, položen teren; ilovnat, kamnit, peščen teren; močviren, suh teren; spolzek teren; oblikovanost, poraslost terena / poiskati primeren teren za zasedo kraj, prostor; znajde se tudi na neznanem terenu ozemlju, svetu
2. navadno s prilastkom (manjše) ozemlje, območje, kjer se opravlja določena dejavnost: gobarski, lovski, smučarski tereni; patrulja je obšla svoj teren; v okolici so lepi tereni za sankanje / šport. žarg. zmagati na domačem terenu igrišču
3. ed. ozemlje, območje, kjer kako podjetje, ustanova opravlja svojo dejavnost: vrniti se s terena; zdravniška ekipa je odšla na teren; delati, raziskovati na terenu; zbirati podatke na terenu / babica, socialna delavka ima velik teren / pog. teren se plača posebej delo na terenu
// pog. ozemlje, območje, kjer se opravlja družbenopolitična dejavnost v neposrednem stiku z ljudmi: ni hotel delati v komiteju, ampak na terenu
4. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 najmanjša organizacijska enota družbenopolitičnih organizacij v mestih in večjih krajih: razdeliti mesto na terene
// ed. ozemlje, območje, ki ga obsega ta enota: aktivisti Osvobodilne fronte na terenu
// ekspr. ljudje te organizacijske enote: sestanek terena
● publ. pripravljati teren za pogajanja razmere, okoliščine; publ. v pogovoru preiti na občutljivejši teren snov, temo; publ. uveljaviti se na političnem terenu v politiki
♦ voj. čistiti, pregledovati teren
SSKJ²
terra incognita terre incognite [têra inkógnita] ž (ȇ, ọ̑)
knjiž. popolnoma neznan, nepoznan svet: ta pokrajina mu je terra incognita
// kar je popolnoma neznano, nepoznano sploh: afriška književnost je še terra incognita
SSKJ²
trdína2 -e ž (í)
1. knjiž. trden, suh svet, trdna, suha tla: izvlekli so vola iz močvirja na trdino
2. nar. trava, ki raste na suhem, slabem svetu: kositi trdino
3. zastar. trdota: preizkušati trdino kake snovi
● knjiž. mornarji so zagledali trdino kopno
♦ metal. zelo trda zlitina zlasti iz karbidov
SSKJ²
trébež -a m (ẹ̑)
1. trebljenje: dogovoriti se za trebež na skupnem zemljišču / iti v trebež
// kar se pri trebljenju odstrani: sežigati trebež po travnikih; uporabljati trebež iz jarkov za kompost
2. nar. zemljišče, svet, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd; krčevina: prekopavati trebež; pasti na trebežu
3. nar. vrhnja rahla plast z ostanki rastlin na iztrebljenem svetu: rodoviten trebež na barju
♦ čeb. iztrebki čebel pri čistilnem izletu; vet. plodove ovojnice, ki se po porodu izločijo iz maternice
SSKJ²
trstíšče -a s (í)
s trsti porasel svet: močvirja in trstišča ob rekah
SSKJ²
túndra -e ž (ȗ)
obširen svet brez drevja onstran polarne gozdne meje: potovati po tundri; sibirske tundre; tundra in tajga
♦ geogr. gozdna tundra na prehodu v gozd; mahovna tundra
SSKJ²
úvala -e ž (ȗ)
geogr. podolgovat zaprt svet, navadno manjši od kraškega polja, z neravnim, navadno vrtačastim dnom: obdelana zemlja v uvalah
SSKJ²
vesína -e ž (í)
knjiž. viseč, nagnjen svet: prečkati vesino; z vesine je zdrsnil sneg; strme, travnate vesine / vzpenjati se v vesino / vesina hriba pobočje
SSKJ²
vesóljnost -i ž (ọ̄)
1. značilnost vesoljnega: vesoljnost pojava / komika govori o vesoljnosti čustev
♦ rel. vesoljnost evangelija
2. vesoljni svet: človek si domišlja, da presega vesoljnost; biti delec vesoljnosti
● knjiž. pred njim se je razgrinjala bela severna vesoljnost belo severno prostranstvo; knjiž. pri Goetheju je poudaril njegovo vesoljnost vsestranskost, vsebinsko, duhovno bogatost
SSKJ²
vírje -a s (ȋ)
1. svet z izviri: hoditi po virju / virje reke
2. nar. vrtinčast tolmun: V tistem hipu so dospeli do mesta, kjer se tik vasi Brodov suče ravno pod potjo globoko, zeleno virje (I. Tavčar)
SSKJ²
visokogórje -a s (ọ̑)
geogr. visok gorski svet: planinske postojanke v visokogorju; visokogorja in sredogorja
SSKJ²
višáva -e ž (ȃ) nav. ekspr.
1. zelo visoko ležeč svet: z višave so gledali v dolino; prvi sneg leži na višavah; hoditi po planinskih višavah / bela cerkvica na višavi hribu, gori
2. prostor, ki je zelo visoko nad zemeljsko površino: zvezde svetijo z višave; letala se dvigajo v višave; pesn. oblaki v sinjih višavah na nebu
♦ rel. slava Bogu na višavah v nebesih
SSKJ²
vratí -í ž mn. (ȋ ī)
nar. vzhodnoštajersko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara: kositi vrati; na vrateh je orač z živino nekoliko postal
SSKJ²
vratníca3 -e ž (í)
nav. mn., nar. prekmursko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara: ustaviti voz s plugom na vratnicah
SSKJ²
vratník3 -a m (í)
nar. vzhodnoštajersko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara: obrniti plug na vratniku; pasti po vratnikih
SSKJ²
vresíšče -a s (í)
z vreso ali reso porasel svet: hoditi po vresišču
Število zadetkov: 853