Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
epikuriš nepregibni pridevnik
ekspresivno ki izraža težnjo koga za telesnimi užitki in udobjem; SODOBNA USTREZNICA: epikurejski, uživaški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
erbič -a samostalnik moškega spola
1. kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič
1.1 kdor neposredno po kom drugem pridobi določene pravice; SODOBNA USTREZNICA: naslednik
2. navadno s prilastkom, v krščanstvu kdor je zaradi vere v Kristusa deležen večne sreče v nebeškem kraljestvu
FREKVENCA: 203 pojavitve v 33 delih
Celotno geslo eSSKJ16
ferahtati -am (ferahtati, farahtati) nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati
1.1 kdo; kogatož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati
1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 30 delih
Svetokriški
Frumencius -ija m osebno lastno ime Frumencij: Inu veliku kupzou je bilu, kateri en Svet leben ſò pellali, kakor je bil Sveti Frumentius im. ed. (IV, 403) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Kupzij S. Frumentia tož. ed. (II, 194) Sv. Fruméncij (pribl. 300–pribl. 360), misijonar in škof v Etiopiji
Pleteršnik
gábiti, gȃbim, vb. impf. 1) g. kaj, etwas ekelhaft machen, C.; — 2) g. se, anekeln; gabi se mi kaka reč, es ekelt mich eine Sache an; tudi: g. se mi do česa, Litija-Svet. (Rok.); — prim. ogaven.
Pleteršnik
gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.
Pleteršnik
glušíti, -ím, vb. impf. taub machen, betäuben, Mur.; glušeče ploskanje, Cig. (T.), Zv.; — g. koga, einem die Ohren voll schreien oder reden, durch Bitten u. dgl. belästigen, behelligen, Cig., Kr.; tega ne morem dalje trpeti, da me le-ta vdova tako gluši, Trub. (Post.); kaj bom kralja glušil? Jap. (Sv. p.); g. gospodo, die Behörde behelligen, zato te ne bom glušil, deshalb werde ich dich nicht behelligen, Svet. (Rok.); — g. se, die Ohren verschließen, nicht anhören wollen: ali se jim bomo še vedno glušili, ki žele z nami pobratiti se, Vrtov. (Vin.).
Pleteršnik
gnáti, žénem, vb. impf. 1) treiben; živino na pašo, na vodo g.; pred oblastvo koga g., vor die Behörde bringen, einführen; g. zver, das Wild verfolgen, Cig.; voda kolo žene; les po vodi g., flößen, Cig.; morje valove žene, das Meer treibt Wellen; — g. koga na prisego, jemandem den Eid auftragen, Cig.; vojsko, pravdo g., führen, Ip., GBrda; pravdo dalje g., den Process fortsetzen, Cig.; predaleč, črez nemoč g., es zu weit treiben, Cig.; g. si kaj k srcu, sich etwas zu Herzen nehmen, Cig., C.; kralj si tega k srcu ne ženi, Dalm.; — drängen: žene me, es drängt mich, Mik.; ich habe das Abweichen, Jan., jvzhŠt.; na močo (vodo) g., den Harn treiben, Cig.; nekaj me je gnalo, ich fühlte mich angetrieben; častilakomnost ga žene, der Ehrgeiz spornt ihn an, Cig.; upniki me ženejo, fordern mich, C.; kašelj me žene, plagt mich, C., Cv.; — 2) treiben, hervorsprießen lassen: g. popke, Knospen treiben, korenine g., wurzeln; v stebla gnati, sich bestauden, Cig.; stena žene, die Wand richtet sich auf (mont.), Cig.; — 3) hervorbrechen machen: iskre g., Funken aussprühen, Cig.; — erheben: šum g., Gor.; petje g., laut singen, Burg.; veselje g., frohlocken, Burg.; otroci so glas vmes gnali, die Kinder schrien dazwischen, Ravn.; svojo g., bei seiner Ansicht bleiben, Cig.; — 4) g. se, jagen: g. se za kom, jemandem nachjagen, ihn verfolgen; g. se, sich anstrengen, sich bemühen; delavci so se gnali hitro delati, SlGor.; preveč se žene, jvzhŠt.; g. se za čim, nach etwas streben, trachten, Cig.; veliko srce vselej k velikim in visokim rečem se žene, Kast. (N. c.); g. se za koga, sich jemandes annehmen, Svet. (Rok.); g. se za kaj, sich um etwas interessieren, Cig.; sich für etwas ereifern, C.; — g. se v jok, nicht zu weinen aufhören können, Polj.; (pomni: praes. renem, Notr.-Mik. (V. Gr. III. 173.)).
Pleteršnik
gníłəc, -łca, m. 1) der November, Meg., Boh.-C.; — 2) der Stickstoff, Jan., Vrtov. (Km. k.), Nov.; — 3) die Stieleiche (quercus pedunculata), Tuš. (R.); pogl. gnjelec; — 4) eine Art rother Schiefer, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
golȃzina, f. = golazen, C., Svet. (Rok.).
Pleteršnik
gołčíca 1., f. dem. gol(ka) f., Svet. (Rok.); tu eno golčico, tam kako protje pobrati, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
golomràz, -mráza, adj. kalt (ohne Schnee): golomraza zima, Cig., Svet. (Rok.), Zv.
Pleteršnik
gǫ́nja, f. 1) das Treiben, die Treibjagd, Mur., Cig., Jan., Nov., SlN.; — otroci imajo vedno gonjo med seboj, treiben sich immer herum, haben eine Hetze, Polj.; — 2) die Brunft, Cig.; — 3) ein Schimpfwort für ein geiles Frauenzimmer, Lašče-Levst. (M.); — 4) nav. pl. gonje, der Weg, auf dem man das Vieh auf die Weide treibt, der Viehweg (in Wäldern, zwischen Zäunen und dgl.), Cig., Jan., Svet. (Rok.), Lašče-Levst. (M.), SlGradec-C., Polj.
Prekmurski
gòri osnájžiti ~ -im dov. olepšati, okrasiti: [svet] ſteroga je vséſzt dnévi gori oſznáj'zo KŠ 1754, 93; [može] kotere je zjezimi, zgyedrnoſztjom i ſzpobo'znoſztjom gori ozſznáj'zo KŠ 1771, A7b
gòri osnájženi ~ -a ~ -o
1. olepšan, okrašen: [ljudje] ſzo pa ſztejlom i zrázumnov düsov gori oſznáj'zeni KŠ 1754, 94
2. okrepljen: da tak ſztvojov csiſztov lubeznoſztyov gori oſznáj'zen mocsno obládam vſze ono KŠ 1754, 226
Pleteršnik
gospodínjiti, -ȋnjim, vb. impf. als Hausfrau walten, das Hauswesen, insoferne es der Hauswirtin obliegt, führen; kadar ona gospodari, on pa gospodinji, je narobe svet, Z.; — g. koga, jemandes Wirtschafterin sein, C.; gospodinjila ga je sestra, Zv.; tudi: g. komu, Zv.
Pleteršnik
gospǫ́ščina, f. 1) der Herrenstand; tudi nji je dišala gospoščina, LjZv.; — 2) die Obrigkeit, Meg.; deželska in duhovska g., Trub.; od hude gospoščine silo in vse zlo trpeti, Dalm.; — 3) das Dominium, die Grundherrschaft, Cig., Jan.; — der herrschaftliche Grund, Svet. (Rok.); — 4) vormals: die Abgaben und Leistungen an die Grundherrschaft, ogr.-C.
Celotno geslo Pohlin
gošča [gọ́šča] samostalnik ženskega spola
  1. z gostim grmovjem porasel svet; goščava; gošča
  2. kar se v tekočini nabere na dnu; usedlina; gošča

PRIMERJAJ: goščava, goščevje

Celotno geslo Pohlin
goščevje [gọ́ščevje] samostalnik srednjega spola
  1. z gostim grmovjem porasel svet; goščava; gošča
  2. kar se v tekočini usede na dnu; usedlina; gošča

PRIMERJAJ: gošča

Pleteršnik
govorílọ, n. 1) das Sprachwerkzeug, das Sprachorgan, Cig., Jan., Cig. (T.); koliko moč ima podnebje na govorila! Navr. (Kop. sp.); — 2) die Art zu sprechen: on je tacega govorila, Z.; — der Vortrag, Cig.; — die Mundart, der Dialect, Cig., C.; — 3) das Reden, die Reden: govorilo je zdravilo, Npreg.-Jan. (Slovn.); — der Redestoff: govorila izmanka, der Redestoff geht aus, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
grȃbež, m. 1) der Raffer, raubsüchtiger, habgieriger Mensch, Cig., Mik.; — der Plünderer, Zora; — 2) der Raub, ZgD.; g. po belem dnevi, ein Raub bei hellem Tage, Slovan; božji g., das Sacrilegium, LjZv.; tatvina in g., Diebstahl und Raub, Zora; die Plünderung: v vsakem slučaju grabeža, DZ.; — die geraubte Beute, Jan.; — 3) das Rechen, das Streurechen: v tem gozdu imam g., Svet. (Rok.); — was zusammengerecht wird: z. B. dürres Laub, Jan.; zusammengerechtes Heu, Fr.-C.
Število zadetkov: 1104