Zadetki iskanja
Pleteršnik
zgledováti se, -ȗjem se, vb. impf. Blicke werfen: mej sabo so se zgledovali, sie blickten einander an, Dalm.; — z. se nad kom: ves svet se zgleduje nad njim, aller Augen sind auf ihn gerichtet, Cig.; nad tem se ljudje zgledujejo, das fällt auf, Cig.; — z. se nad kom (čim), Ärgernis nehmen an jemandem (einer Sache); — z. se po kom, sich an jemandem ein Beispiel nehmen: zgleduj se po drugih, Cig.; — (nam. vzg-).
Pleteršnik
zunȃnji, adj. auswendig, äußerlich, Außen-; zunanja stran; zunanje kolo pri mlinu; — po zunanje (äußerlich) pokazati svoje veselje, Cv.; zunanja podoba; zunanji svet; — auswärtig, Cig., Jan.; zunanji opravki, zunanje dežele, Cig.
Pleteršnik
barę̑d, m. 1) pust in nerodovit svet, Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.); — 2) eine Sumpfpflanze, Ravn.-C.; die weiße Seerose (nymphaea alba), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
Pleteršnik
Pleteršnik
blǫ́diti, -im, vb. impf. 1) umherirren; blodeča ovca, C.; to mi blodi po glavi, das geht mir im Kopfe herum, Cig., jvzhŠt.; po grehu b., in der Sünde leben, Z.; — irren, fehlen, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — 2) wirres, unsinniges Zeug reden, Dict.; blodiš, da ni ne na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne veš, Z.; bloditi jih komu, M.; — 3) mischen, pantschen, C.; vino b., den Wein fälschen, C.; den Schweinen das gekochte Futter mit Mehl, Kleien u. dgl. mischen, M.; nekritično bloditi slovenščino z drugimi narečji, Levst. (Zb. sp.); — 4) irre führen: svet nas če bloditi, misli me blodijo, C.; — 5) b. se, = bloditi 1): Misel se mu v glavi blodi, Vod. (Pes.); — blodi se mu, er phantasiert, er redet irre, C., Z., Št.
Pleteršnik
Pleteršnik
čalárən, -rna, adj. trügerisch, ogr.-Mik.; čalarni svet, ogr.-Let.; eitel, garstig, übel, Luče (Št.)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.-Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).
Pleteršnik
Pleteršnik
enák, adj. von einerlei Beschaffenheit, einerlei, gleich; svet je bil vselej enak, Kast.; ni mu enacega, keiner gleicht ihm, ist ihm zu vergleichen, Cig.; enako, auf gleiche Weise.
Pleteršnik
gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.
Pleteršnik
gospodínjiti, -ȋnjim, vb. impf. als Hausfrau walten, das Hauswesen, insoferne es der Hauswirtin obliegt, führen; kadar ona gospodari, on pa gospodinji, je narobe svet, Z.; — g. koga, jemandes Wirtschafterin sein, C.; gospodinjila ga je sestra, Zv.; tudi: g. komu, Zv.
Pleteršnik
Pleteršnik
grdíti,* -ím, vb. impf. 1) hässlich machen, entstellen, Cig., Jan.; — 2) lästern, beschimpfen, verleumden, Cig.; tadeln, Blc.-C.; — g. se, zanken, M., Tolm.-Štrek. (Let.); jaz bi mu že pokazal, pa se nečem ž njim grditi, Gor.; — 3) g. se, anekeln: grdi se mi kaj, vzhŠt.-C.; svet se mi grdi, M.; — 4) g. se, zürnen, Cig.; — 5) g. se, prahlen, Kast.-C.; levinji se lisica grdi, Vod. (Izb. sp.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
iskríti, -ím, vb. impf. Funken sprühen, Mur.; Poletni dan na zlatih žarkih Iskril na svet je solnčni prah, Greg.; nav. i. se, Funken sprühen, funkeln, flimmern, Cig., Jan., Cig. (T.), Dol.; sneg se v solncu iskri, vino se iskri, BlKr.; — iskreč, Funken sprühend, funkelnd, nk.
Pleteršnik
Pleteršnik
katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 41
- 42
- 43
- 44
- 45
- 46
- 47
- ...
- 49
- Naslednja »
Število zadetkov: 967
Dostopnost