Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
borága -e ž (ȃ)
bot. zdravilna ščetinasto dlakava rastlina s svetlo modrimi cveti, Borrago officinalis: čaj iz borage
SSKJ²
borôvka -e ž (ō)
bot. slabša užitna goba svetlo rjave barve; kravjača
SSKJ²
bôsti bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó)
1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše
// brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode
2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla
3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje
● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice
    bôsti se 
    napadati se z rogovi: vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj
    ●     ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; 
prim. bodeč
Celotno geslo Vezljivostni G
bôsti bôdem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.
2.
kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.
Gemologija
brazílski rubín -ega -a m
Pleteršnik
cẹlọ̀, adv. 1) ganz und gar, vollends; celo nič, gar nichts, celo malo, blutwenig, Cig.; tega pa že celo ne, das schon gar nicht; celo svetlo, ganz hell, Schönl.; — 2) sogar, selbst; c. svojega očeta ne posluša.
Geologija
cerusít -a m
SSKJ²
cigánček -čka m (ȃ)
1. ekspr. romski deček: kodrolas ciganček
2. bot. užitna lističasta, kukmaku podobna goba s svetlo rjavim klobukom, Rozites caperata:
SSKJ²
citrín -a m (ȋ)
1. poldrag kamen svetlo rumene barve: citrin je čist in prozoren
2. farm. vitamin P: citrin zmanjšuje krhkost kapilar
Celotno geslo eSSKJ16
citrona -e samostalnik ženskega spola
svetlo rumen užitni sad drevesa limonovca; SODOBNA USTREZNICA: limona
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
SSKJ²
citrónovec -vca m (ọ̑)
južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi: cvetoči citronovci in oranževci
♦ bot. trilistni citronovec zimzeleni okrasni grm z limoni podobnimi neužitnimi plodovi, Poncirus trifoliata
Celotno geslo Frazemi
cúker Frazemi s sestavino cúker:
bíti kàkor iz cúkra, ne bíti iz cúkra, sládek kàkor cúker
Celotno geslo eSSKJ
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]
    1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea
      1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...
Celotno geslo eSSKJ
cvetáčni cvetáčna cvetáčno pridevnik [cvetáčni] ETIMOLOGIJA: ↑cvetača
Celotno geslo eSSKJ
cvíček cvíčka samostalnik moškega spola [cvíčək]
    vino svetlo rdeče barve kiselkastega okusa, z manjšo vsebnostjo alkohola, ki ga iz belih in rdečih sort grozdja po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Dolenjskem
FRAZEOLOGIJA: dežela cvička
ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti ‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...
SSKJ²
čádan -a -o prid. (ȃ)
nar., v zvezi z lešnik svetlo rjav: V jeseni so se iz lesk čadani lešniki kar sami usipali na tla (F. Bevk)
SSKJ²
čádav -a -o prid. (á)
1. sajast, okajen: čadava svetilka
2. nar. zahodno, v zvezi z lešnik svetlo rjav: gledal je, če so lešniki že čadavi in če bodo robidnice kmalu zrele
SSKJ²
čájen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na čaj: skuhati čajno mešanico / čajna žlička / odeja čajne barve svetlo rumene / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnišnicah in zavodih; čajno maslo boljše surovo maslo; čajno pecivo drobno pecivo za k čaju
SSKJ²
činčíla1 -e in -a m (ȋ)
1. zool. južnoameriški glodavec z mehko sivo dlako in dolgim košatim repom, Chinchilla laniger: dlaka činčile
2. kunec z mehko, svetlo sivo dlako: od kunčjih pasem je močno razširjen činčila
3. krzno teh živali: ovratnik iz činčile; v prid. rabi: činčila kunec; činčila krzno
SSKJ²
činčíla2 -e ž (ȋ)
1. zool. južnoameriški glodavec z mehko sivo dlako in dolgim košatim repom, Chinchilla laniger: dlaka činčile
2. kunec z mehko, svetlo sivo dlako: ljubitelji činčil
3. krzno teh živali: ovratnik iz činčile
Število zadetkov: 466