Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
ÁNSI-lúmen glej ANSI lumen
Gledališče
bengálični ôgenj -ega ôgnja m
Celotno geslo Frazemi
blísk Frazemi s sestavino blísk:
híter kot blísk, hítro kot blísk
Celotno geslo Pohlin
blisk [blȋsk] samostalnik moškega spola

blisk

Celotno geslo Pohlin
bliskanje [blískanje] samostalnik srednjega spola

bliskanje

Gledališče
blískovna lúč -e lučí ž
Celotno geslo Pohlin
burjava [būrjava] samostalnik ženskega spola

severni sij

SSKJ²
čút -a m (ȗ)
1. sposobnost za sprejemanje fizičnih dražljajev: zaradi neprestane nevarnosti so se mu čuti izostrili / svetlobni, tipni čut; čut okusa, vida; čut za vonj / čut za barve, za bolečino / ekspr. z vsemi čuti je užival sonce in morje
♦ anat. mišični čut sposobnost za zaznavanje dražljajev v mišicah in kitah pri gibanju
2. navadno s prilastkom sposobnost za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: manjka mu pedagoški čut za to; oblikovati, vzgajati estetski čut; etični, moralni čut; imeti čut za lepoto, za umetnost / nekak notranji čut mu je povedal, da se godi nekaj hudega; njenemu ženskemu čutu ni bilo mogoče ničesar skriti / čut za orientacijo
// določen odnos do teh prvin, pojavov: užalili so njegov domovinski čut; njen družinski čut je bil s tem močno prizadet; taka rešitev se upira njegovemu socialnemu čutu; v otroku je treba vzgajati čut dolžnosti, odgovornosti; čut za pravičnost, za red / med študijem se mu je jezikovni čut zelo razvil; pri takem delu je treba imeti oster kritični čut / ekspr. nima nobenega čuta za njegove probleme razumevanja, smisla
3. star. občutek: ob pogledu nanj jo je obšel neprijeten, zoprn čut / ob spominu nanj jo je spreletel čut zapuščenosti; čut manjvrednosti, negotovosti
4. zastar. čustvo: glavni čut njegove poezije je ljubezen do domovine / z vsemi čuti in željami so bili na njihovi strani / nič se mu ne smili, čisto brez čuta je brez sočutja
● knjiž. če me čut ne vara, je stvar taka če se ne motim; pomagal ji je njen šesti čut intuicija, nagon
Pleteršnik
dẹ́łəc, -łca, m. das Theilchen; svetlobni delci, die Theilchen der Lichtmaterie, Žnid.; das Stückchen, Krelj; der Waldantheil, Svet. (Rok.); der Grundantheil, C.; kakšen d. svojega lovišča zameniti za drug delec, Levst. (Nauk).
Celotno geslo eSSKJ16
deliti se -im se (deliti se, diliti se) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo/kaj; (iz česa), v kaj iz celote se ločevati, cepiti v samostojne enote; SODOBNA USTREZNICA: deliti se
2. kdo; v čem, med kom imeti različne poglede, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: razhajati se
2.1 kdo; zoper koga biti, delovati proti komu
3. negotovo, v zvezi deliti se po množici postajati številčnejši; SODOBNA USTREZNICA: množiti se
FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih
SSKJ²
dražljáj -a m (ȃ)
vpliv, spodbuda, ki povzroči reakcijo organizma: živci prenašajo, prevajajo, sprejemajo dražljaje; reagirati na dražljaje; biti občutljiv za dražljaje; notranji, zunanji dražljaj; zaznavanje dražljajev / čutni, slušni, svetlobni dražljaj; fizični, mehanski dražljaji / erotični dražljaj
Celotno geslo eSSKJ
dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój]
    1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa
      1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
      1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
      1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
    2. kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa
      2.1. kot samostalnik, v predložni prislovni zvezi takó, da je vidna prisotnost dveh različnih enot, sestavljenost česa iz dveh delov
FRAZEOLOGIJA: iti na dvoje, v dvoje, življenje v dvoje, V dvoje je lepše.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
Geologija
dvólómec -mca m
Geologija
dvólómni kristál -ega -a m
Gledališče
dvoránski svetílni móst -ega -ega mostú m
Gledališče
dvoránski svetlôbni móst -ega -ega mostú m
Gledališče
efékt ôgnja -a -- m
Gledališče
efékt valôv -a -- m
Gledališče
efékt zárje -a -- m
SSKJ²
erúpcija -e ž (ú)
1. geol. prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje, vulkanski izbruh: erupcija je povzročila strah med prebivalstvom / podzemeljska erupcija; pren., knjiž. čustvena erupcija
2. med. nagel pojav izpuščaja, zlasti pri nalezljivi bolezni: erupcija lišaja, ošpic / erupcija roga, zoba
♦ astron. sončna erupcija kratkotrajen svetlobni pojav v kromosferi, nastal zaradi zvečanega sevanja
Število zadetkov: 190