Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
máčji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na mačke: mačji glas, rep; mačja šapa / mačja trdoživost / ekspr.: z mačjimi koraki se je bližal hiši tiho, neslišno; imeti mačje oči dobro videti v temi; imeti zelenkaste, podolgovate oči
// v zvezi mačja bolezen zelo nalezljivo glivično obolenje kože, ki se prenaša na človeka predvsem z neposrednim dotikom obolele živali, zlasti mačke, med. mikrosporija: mačja bolezen lahko traja več tednov ali mesecev
● 
ekspr. to ni mačji kašelj to ni majhna, nepomembna stvar; slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; ekspr. to niso mačje solze to ni majhna, nepomembna stvar; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču)
♦ 
bot. mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria; mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; grad. ulica je tlakovana z mačjimi glavami s kroglasto zaobljenimi večjimi kockami ali kamni; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja; zool. mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka
    máčje prisl.:
    mačje uren; po mačje je splezal na drevo; sam.: nekaj mačjega je v njenem izrazu
Pravopis
máčji -a -e (ȃ) ~i kremplji; poud. bližati se z ~mi koraki |tiho, neslišno|; avt. žarg. ~e oko svetlobni odbojnik (na cestišču)
máčje -ega s, pojm. (ȃ) nekaj ~ega v njenem izrazu
po máčje primer. prisl. zv. (ȃ) poud. ~ ~ splezati na drevo
Celotno geslo Pohlin
mavrica [mȃvrica] samostalnik ženskega spola

mavrica

Geografija
mávrica -e ž
Avtomatika
merílnik pomíka z óptičnimi kábli -a -- -- -- -- m
SSKJ²
meteór -ja m (ọ̑)
astron. majhno nebesno telo, ki prileti iz vesolja in povzroči v ozračju kratkotrajen svetlobni pojav: meteor je razpadel, zgorel; tir meteorja / bleščeč, sijoč meteor / na nebu je opazil meteor
 
ta pesnik se je pojavil kot meteor zelo hitro, nepričakovano je postal slaven, pomemben
Celotno geslo Sinonimni
meteór -ja m
majhno nebesno telo, ki prileti iz vesolja in povzroči v ozračju kratkotrajni svetlobni pojav
SINONIMI:
SSKJ²
mikroskóp tudi mikroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
optična priprava za opazovanje zelo majhnih, s prostim očesom nevidnih stvari: opazovati celice z mikroskopom; mikroskop z veliko povečavo; objektiv mikroskopa / opazovati kaj pod mikroskopom
 
ekspr. ogledati si zadevo pod mikroskopom natančno in vsestransko jo proučiti
 
fiz. elektronski mikroskop ki uporablja namesto svetlobe curke hitrih elektronov; polarizacijski mikroskop ki uporablja polarizirano svetlobo; svetlobni mikroskop mikroskop; med. fluorescenčni mikroskop pri katerem se v fluorescenčni svetlobi pokaže poleg oblike tudi sestava opazovanega predmeta
Celotno geslo Pohlin
mlaj [mláj] samostalnik moškega spola

mlaj, tj. luna, ko je zatemnjena vsa njena površina

Gledališče
móst mostú m
Celotno geslo Pohlin
mrak [mrȃk mrakȗ] samostalnik moškega spola

mrak

Celotno geslo Pohlin
mrknjenje [mŕknjenje] samostalnik srednjega spola

delno ali popolno zakritje sonca z luno; mrk

SSKJ²
napís -a m (ȋ)
1. krajše besedilo, ki daje pojasnilo, informacijo o določeni stvari: prebrati napis na vratih; slikati napise; napis na kovancu, medalji; napis v cirilici; napis z velikimi črkami; tabla z napisom v domačem in tujem jeziku; napisi in parole / opozorilni, reklamni napisi
 
arheol. lapidarni napis vklesan v kamen
// predmet, navadno tabla, s takim besedilom: izdelovati napise; obnoviti, odstraniti napis; čez trg so bili razpeti napisi, ki so vabili na ogled razstave / neonski napis iz ustrezno oblikovanih neonskih cevi; svetlobni napis
2. v zvezi nagrobni napis besedilo mrtvemu na nagrobniku: prebiral je nagrobne napise na pokopališču; plošča z zlatim nagrobnim napisom
3. zastar. naslov: napis na pismu
SSKJ²
nasében -bna -o prid. (ẹ̑)
filoz. ki obstaja neodvisno od človeške zavesti: nasebna obstojnost biti
♦ 
geom. nasebna senca senca na ploskvi, skozi katero naj bi svetlobni žarki izstopali
Celotno geslo Pohlin
nebahlad [nẹ̑bahlȃdnepopoln podatek nẹ̑bahladȗnepopoln podatek] (nebohlad) samostalnik moškega spola

oddaljeno bliskanje brez grmenja; bliskavica

Pleteršnik
ǫ́bəł 3., -bla, adj. rund: cylindrisch rund, Meg., Rib.-Mik.; obli klini, Levst. (Beč.); — oval, Mur., Cig., Jan.; — kugelrund, Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; svetlobni valovi so obli (kroglasti), Žnid.; — obel les, unbearbeitetes Holz, Z.; obla peč, ein compacter Fels, C.; oblo požirati, in ganzen Stücken ungekaut verschlucken, Cig.; — kar v oblo, sogleich, Savinska dol.-C.
Urbanizem
objékt za oglaševánje -a -- -- m
Celotno geslo Pohlin
obstretina [obstrẹ̑tina] samostalnik ženskega spola

sij, obstret okrog Lune

SSKJ²
odblísniti -em dov. (í ȋ)
1. pokazati se na površini česa v precejšnji svetlobni moči: včasih je na transparentih odblisnila svetloba z oken
2. ekspr. švigniti, šiniti: puščica je odblisnila v zrak
SSKJ²
odbójen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na odboj: odbojna naprava, ploskev / odbojna sposobnost / odbojno steklo svetlobni odbojnik
● 
knjiž. med njima je bilo odbojno razmerje bila sta si nasprotna
♦ 
fiz. odbojni kot kot med odbitim žarkom in vpadno pravokotnico; odbojna sila sila, ki skuša večati razdaljo med dvema telesoma; grad. odbojna ograja ograja ob cesti, ki varuje vozilo, da ne zdrsne s cestišča; šport. odbojni udarec udarec, pri katerem se žoga odbije; odbojna plošča plošča, od katere se odbija žoga v koš
Število zadetkov: 190