Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
kriljáti, -ȃm, vb. impf. fliegen, flattern: skrjanček jel je kriljati nad idilnim svojim domom, Zv.; veša okoli luči krilja, M.; žuželke kriljajo, Zora; — herumstreifen, Jan.; prasec tod okoli krilja, M.; — (mit den Händen) herumschlagen, gesticulieren, fuchteln, Cig., Jan.; z rokami k., BlKr.
Pleteršnik
mazȃčka, f. die Quacksalberin, Cig.; kmet se rajši zateka k svojim konjedercem in mazačkam, LjZv.
Pleteršnik
mọ̑č, močȋ, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. (LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.-Mik., Levst. (Nauk).
Pleteršnik
odvláčiti, -im, I. vb. pf. schleppend wegschaffen, davonschleppen, Cig., Jan.; — II. vb. impf. verschieben, zögern, C., kajk.-SlN.; o. s svojim prihodom, z odpuščanjem, Krelj; (hs.).
Pleteršnik
oprȃščati, -am, vb. impf. ad oprostiti; 1) befreien, Cig., ogr.-C.; o. od nedostatkov, DZ.; o. dolžnosti, Zv.; — 2) verzeihen, nachlassen: o. komu grehe, ogr.-C., Raič (Let.); mladenke opraščajo take slabosti kaj rade svojim ljubimcem, LjZv.
Pleteršnik
osamosvǫ́jiti se, -svǫ̑jim se, vb. pf. sich emancipieren, Cig. (T.), Zv.; osamosvojena ženska, ein emancipiertes Frauenzimmer, Zv.
Pleteršnik
ožéniti, -žę́nim, vb. pf. (einen Mann) verheiraten; o. se, eine Frau nehmen, sich verheiraten; bogato se o.; o. se z dekletom svojim; oženjen, verheiratet (vom Manne); — (= dobro prodati, Temljine [Tolm.]-Štrek. [Let.]).
Pleteršnik
pírhati, -am, vb. impf. 1) roth färben: jajca p., Rihenberk-Erj. (Torb.); — 2) = s pirhi se igrati (na pošev prislonijo dve palici in mej njima spuščajo svoje pirhe, in kdor s svojim drugega zadene, dobi pireh), Polj.
Pleteršnik
pomẹ́tati 1., -mẹ̑tam, vb. impf. ad pomesti; kehren, fegen; sobo p.; po hiši p.; pred svojim pragom p., vor seiner Thüre kehren; — p. s kom, mit jemandem nach Willkür verfahren, ihm auf dem Kopfe tanzen.
Prekmurski
poslǘšanec -nca m poslušalec: goslar rešo se je li z tem, ka je svojim zgrablivim poslüšancom igro AI 1878, 9
Pleteršnik
pǫ́t 1., f. et m. der Weg; po strmi poti hoditi, einen steilen Weg wandeln; na poti biti komu, jemandem im Wege, hinderlich sein; na pot priti, in den Weg treten; s poti (s pota) iti, dejati, aus dem Wege gehen, räumen; s poti (pota) mi je, es ist mir abwegs, es ist mir ein Umweg; s prave poti biti, irre sein, Cig.; svoj pot, in einem fort, Gor.; po bližnjem potu, auf dem nähern Wege; pot zgrešiti (grešiti), irre gehen, fehl gehen; p. pokazati, den Weg weisen; iti svojo pot, seines Weges gehen; hiteti kam z gladkim potom (direct), Levst. (Močv.); pot posoditi komu, jemanden begleiten (preprosto), Mur.-Cig., C.; pot pod noge vzeti, ubrati, sich auf den Weg machen (šaljivo); ta pot je na potok, na Savo, dieser Weg geht nach dem Bache, nach der Save, Cig.; vozna pot, der Fahrweg; stranska p., der Nebenweg; — po krivih potih, auf krummen Wegen (fig.); — druzega nema kakor pot, po kateri hodi, pa še tista ni njegova (največje siromaštvo), Kras-Erj. (Torb.); — poti, die Communicationsmittel, Cig. (T.); — die Bahn; solnčna p., die Sonnenbahn, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Route, Cig.; prisilno odkazani p., die gebundene Marschroute, DZ.; — der Weg, den man macht, die Reise, der Marsch; na pot iti, verreisen: na poti biti, auf der Reise oder dem Marsche sein; srečen pot! glückliche Reise! vso pot, während der ganzen Reise, Ravn.; zmeraj je na potu, kakor sv. Jurij na konju, Dol.; po poti, mej potjo, s potjo, unterwegs; — božja (božji) pot, die Wallfahrt, die Kirchfahrt; iti na božjo (božji) pot, eine Wallfahrt unternehmen; tudi: der Wallfahrtsort: slavna božja pot; — križev pot, der Kreuzweg (eine kirchl. Andacht); — rakovo pot iti (hoditi), den Krebsgang gehen; — das Mal; ta (to) pot, diesmal; pet potov, fünfmal; — der Weg, der Ausweg, das Mittel; pot bom že našel, Cig.; upravni pot, der administrative Weg, DZ.; po tem potu, auf diese Art; po nobenem potu, auf keine Weise; po vsak pot, jedenfalls, C.; z gladkim potom odgovoriti, unumwunden antworten, Levst. (Zb. sp.); (pomni: krivim potem peljati = po krivem potu p., gre svojim potem, tem istim potem, Krelj-Mik.; z ravnim potem, Trub.-Mik.; pustil je ovce krivičnimi poti hoditi, Krelj; — pl. n. pǫ̑ta; pota grešiti, Dalm.; — pl. f. potȋ, ogr.-Valj. [Rad]).
Pleteršnik
pràg, prága, m. 1) die Schwelle: die untere Thür- oder Thorschwelle; hišni p.; črez prag stopiti; pred svojim pragom pometati, vor seiner Thüre kehren; — zgornji p., die Oberthürschwelle, C.; — das Sohlband, die Sohlbank (arch.), Cig. (T.); — die Straßenschwelle, C., Levst. (Cest.); die Eisenbahnschwelle, C.; — po dnu struge položiti prage (Grundschwellen einziehen), Levst. (Močv.); — der Fach- oder Wehrbaum bei Wassermühlen, Cig.; der Querdamm bei Wasserleitungen, V.-Cig.; — 2) das Riff, V.-Cig.; der Katarakt, Cig. (T.), DZ.; Dneprski pragi, Vrt.; — 3) der Absatz des Berges, die Terrasse, Cig.; die Stufe (geogr.), Cig. (T.); — 4) der Streifen bei schlechtem Haarschnitt, die Stufe, C.
Prekmurski
réjšiti tudi réšiti -im dov. rešiti: ka bi mogocsno bilô rêhsiti AI 1875, br. 2, 1; Ides ponizno, da rejſis Veſz ſzvejt BKM 1789, 2; Steri me zrouk Nepriátela reisi SM 1747, 75; i lovca rejši samo náglo bežanje v ládjo AI 1878, 21; i váſz od ſzkrbi rejſimo KŠ 1771, 98; Goszpodne Bo'ze, ino me rêsi TA 1848, 6; Ki náſz je rejso z-pekla BKM 1789, 274
réjšiti se tudi réšiti se -im se rešiti se: niti, csi vnyé ſzpádnem, ſze ji rejſiti nemrem KŠ 1754, 177; kmetje menye májo placsüvati szvojim zemelszkim Goszpódom, pa sze jih tüdi le'sej rejsiti KOJ 1848, 123; ka od toga bremena sze moremo rêsiti AI 1875, kaz. br. 2; tak od dugá Moji grejhov Rejsim ſze 'znyouv KŠ 1754, 253; Gda ſze rejsim te ſzmrti BKM 1789, 106; Vkmiczi bodes brezi ſzuncza, ne rejſis ſze nigdár BKM 1789, 452; te zmo'zen sze ne rêsi po velikoj môcsi szvojoj TA 1848, 25; Ka sze naj od gláda szmrti resijo od nasega országa szo hrányeni AI 1875, kaz. br. 3; Ah! dabi ſze mogao tejla Temnicze gnesz rejsiti KŠ 1754, 262; poglavnika bi sze tudi radiva rêsila od törszkoga poglavársztva AI 1875, kaz. br. 3; rešo se je li z tem, ka je svojim zgrablivim poslüšancom igro AI 1878, 9
réjšeni -a -o rešen: Ali naszkorom ga je szvejt rejsen KOJ 1848, 5; táksa zemla od dácse nede rejsena AI 1875, br. 1, 5
Prekmurski
s predl.
I. z rod.
1. iz, za izražanje izhodišča, izvora: nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; Vö zaprejnyem ſzkráleſztva nebeſzkoga KŠ 1754, 65; dönok ſze ſztoga lejhko razmi KŠ 1771, 337; ki ſzo bili ſzpopovſzkoga roda KŠ 1771, 350; Da je pa dobro plácso doubo ſz-té ſzlü'sbe KM 1790, 44; ár je gvant ali ſz-predivna, ali z-vune KM 1790, 48; Ka ſze ſz-toga vcsimo KM 1796, 7; Ki dávas áldov ſz-Tvoji rôk, ali naszkorom eden sz-králeszkoga roda rodjen boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3
2. za izražanje nagiba, vzroka: kai ſzi ti mené ſztvoie dobrote, ino obar(u)val ABC 1725, A5a; kai ſzi mené ſztvoje miloſcſe obaruval SM 1747, 47; Szkoj poznamo, ka vöro mámo KŠ 1754, 79; Szkoj ſztoji cslovik KMK 1780, 10; mene ſzi pa ſz-tvoje dobroute na pokouro zdr'sao KM 1783, 5; Sztébe ſze zábiti nemrem BKM 1789, 324; Kaj ſze je nej tou nad tebom zgoudilo ſzpripetjá SŠ 1796, 53; Szkój nasztáne gucs AIN 1876, 5; I dnes smo hráno i pilo stvoje dobrôte zobstom dôbili BJ 1886, 8
3. s, za izražanje usmerjenosti stran: naj ſztoupi zdaj ſzkri'za KŠ 1754, 108; Jeli beréjo ſztrnya grozdje KŠ 1771, 22; ka je ſz-prepovejdanoga drejva ſzád jejla KM 1796, 7; kral i sz-králesztva dolipovedavsi, odiso AI 1875, kaz. br. 3; i vnogih mesztaj sz-trávnikov vecs vozôv odpelano AI 1875, kaz. br. 8

II. z or.
1. za izražanje medsebojnega odnosa: neboidi náz ſzrám ſztov málov Deczov navküpe katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; Jesus ſze prikáse zNebéſz, ſztemi Angelmi SM 1747, 15; o'zivo náſz je z-Kriſztuſom KŠ 1754, 117; ah! ka je nám ſztebom Jesus Názarenſzki KŠ 1771, 104; Peter ſzKriſztuſom po mourji hodi KŠ 1771, 47; Bojdi hválen ſztvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 9
2. za izražanje sredstva, pripomočka, s katerim se dejanje opravlja: kakobi nyé ſztov skoulſzkov ſibov kaſtigati dáli TF 1715, 4; ſztrüdnimi petami potrdjávati moremo KŠ 1754, 4a; Micse zocsmi i ſzprſztami vcsi KŠ 1754, 55; ſzpetimi lejbi ſze vecs 5000. lüſztva nahráni KŠ 1771, 47; liſzicz .. i ſzpárom je nyé vküp zvézao KM 1796, 49; Stampane sz-Kultsár Kataline piſzkmi BRM 1823, I; doli povehnyeno glávo sztrepetécsimi rokámi gorpopadno AI 1875, kaz. br. 7; nevarna opica s plávimi licami AI 1878, 7; ino nyega spesničkov dobro zdregao BJ 1886, 5
3. za izražanje načina poteka dejanja: kai ſzkelikim bole nám ta ſzvetloſcha ſzveiti, ſztim vecs TF 1715, 3; Gdo ſivé doſztoino ſztov vetſérjov Goſzpodnovov TF 1715, 44; ino ſzi náz ſztvoiov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; csi ſze gli ſzpámetyov ne vjediná KŠ 1754, 78; nikoga, ki bi ſze ſztejm iménom zváo KŠ 1771, 165; Kaiſzi pa ti pred Bogom ſztvoimi greihi zaſzlüſo SM 1747, 38; Sz pobosnim sztroskom nikih dobrocsinitelov KM 1783, nasl. str.; ſzo nej znali ni ſzpopejvanyem Bougi ſzlü'ziti BKM 1789, 5; ſz-kelikim je bougsi, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; Sterogaje Kriſztus ſztrplejnyem Szpravo SŠ 1796, 6; Ti me Sz-Tvojim Dühom zbüdjávaj BRM 1823, 7; sze orszácsko szpraviscse od krála sz-precstênyom králeszke recsih odpré AI 1875, kaz. br. 1; Ta nücliva stvár je pa človeki s svojim betegom, zbesnenjom nevarna AI 1878, 8
4. za izražanje prehoda v novo stanje: Gda tejlo ſzpráhom posztáne KM 1783, 240; Têlo ſz-práhom poſztáne BRM 1823, 77; Ár csi vsze sz-práhom posztáne KAJ 1848, 219
Pleteršnik
skŕbən, -bna, adj. sorgfältig; skrbno pregledovanje računov; — sorgenvoll: skrbnega obraza, LjZv.; — skrbno je, es ist zu befürchten, Krelj; — eifrig, besorgt; skrben oče biti svojim otrokom: s. gospodar; s. za kako reč; s. svojega dela, Met.; — wirtschaftlich, C.; — tudi: skrbȃn, -bnà.
Pleteršnik
splàv, spláva, m. 1) der Wasserablass, der Durchlass, die Schleuse, Mur.-Cig., Jan., C.; — das Gerinne im Berg- und Mühlenbau, das Fluder, Jan., vzhŠt.; — 2) na splav, schnell: na s. teči, Slc.; na s. dirjati, im Galopp reiten, V.-Cig.; Na Dunaj pride v splav in skok, Npes.-Vod. (Pes.); — 3) was vom Wasser fortgeschwemmt o. angeschwemmt wird: der Schwimmbruch, V.-Cig., C.; velik del zemljišča je reka s svojim splavom pokrila, Nov.; — der Eisgang, Cig.; — 4) das Floß, Šol., C., nk.; (hs.); — 5) die unzeitige Geburt, der Abortus; splav imeti, abortieren, Cig.; dete je šlo po splavu od nje, Lašče-Levst. (Rok.); — 6) = plavuta, die Flossfeder der Fische, Mur.-Cig.; (splav f. Jan.).
Prekmurski
spopéjvati tudi spopévati -am dov. zapeti, oglasiti se: kokot s svojim močnim glásom spopeva AI 1878, 3; i preczi je ſzpopejvao kokout KŠ 1771, 249; Zdaj szmo vám szpopejvali KOJ 1845, 143
spopéjvavši -a -e ko je zapel: I hválo ſzpopejvavsi vö ſzo sli na brejg Oliveczki KŠ 1771, 147
Prekmurski
svòj -a -e povr. svoj. zaim.
1. svoj, izraža splošno pripadnost osebku: ſztráni pa ſzvoje ga nadigne SM 1747, 41; ſzvoje ſzvojega vcsenyá ſzpominanye KŠ 1771, 717; na laſztivni ſzvojga lüſztva jezik obrnyena KŠ 1771, A5a; Kak zárocsnik zſzvega meſzta BKM 1789, 4; Szpominajmoſze mi z-ſzvega preminejnya SŠ 1796, 132; bi ſzi pár zbüdo ſzvojega 'sitka SIZ 1807, 4; nemajoucsi z-szvojega Národa Poglavnika KOJ 1833, VII; Na szvojega iména dén BRM 1823, X; ponáčišenje svojga návadnoga živlenja AI 1878, 8; ſteri Szlepoſzti ſzvoje oslátati nemorejo TF 1715, 4; Jesus ſzvoje moucſi bode kastigal SM 1747, 15; pouleg ſzvoje vrejle gyedrnoſzti BKM 1789, 3; ki pôleg ſzvoje dú'znoſzti poglednovsi BRM 1823, IV; nedáte deáka od szve hi'se KOJ 1845, 141; greih ſzvojemi Düſnomi Paſztéri oznániti TF 1715, 36; sze k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; Máčka svojemi gospodi ne tak nagnjena AI 1878, 8; Goszpôd je vu Czérkvi szvojoj TA 1848, 9; ino ſzvoi ſitek pobolſajo TF 1715, 35; i zavezek ſzvoi da nyim poznati SM 1747, 94; sitka ſzvega on pobolsa SM 1747, 85; návuk ſzvoj zapecsáto KŠ 1771, 2 (B1b); je Ádama na ſzvoj kejp ſztvouro SIZ 1807, 3; I v-dühovnoj csészti neszé pred tébe áldov szvoj KAJ 1848, 10; ſzvojo voljo na znánye dál SM 1747, 9; je ſzvojo ſz. rejcs obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vero ſzvojo po delaj vö ſzká'se KMK 1780, 4; Boug pa naj dá ſzvojo pomoucs BKM 1789, 8b; Ki po'saluje ſzvojo hüdoubo KM 1790, 16; ino k-nyej ſzvojo lübezen nadigno SIZ 1807, 4; ſzvoje napunenyé prikázau TF 1715, 20; oberni knám ſzvoie licze ABC 1725, A7a; ſzkvárjenye ſzo na ſzvoje pokoleinye zaſzádili SM 1747, 51; gda oſztávi ſzve teilo SM 1747, 71; ſzkrbi za ſzvoje lüſztvo KŠ 1754, 105; i csiſzti gümno ſzvoje KŠ 1771, 10; Szuncze ſzvoje zahájanye BKM 1789, 5; poszlavec vöpové szvojo mislênye AI 1875, kaz. br. 2; Po večeráj povrže svojo skrivno mesto AI 1878, 7; vjednom Szvojem liſzti TF 1715, 3; kiſze ne poverne knyemu vu ſzvem sitki SM 1747, 83; nyé vu ſzvojem králeſztvi zdr'záva KŠ 1754, 105; ki bi vu ſzvojem jeziki ſteti nemogao KŠ 1771, A5b; vu ſzvojem 'zitki, nej mogao na ſzvetloſzt piſztiti BKM 1789, 3; V-ſzvojem prmislávanyi SŠ 1796, 5; lübézen vu ſzrczi ſzvojem gori je nadigno SIZ 1807, 4; po dobrom dühi szvojem KAJ 1848, X; Govori vu szvojem szrczi TA 1848, 8; ország sze po szvojem zabránom prednyási ravno AI 1875, kaz. br. 3; uu ſzvojoi reicſi TF 1715, 28; kai je vu ſzvojoi reicſi oblübo SM 1747, 33; 'zivoucſi po moki ſzvojoj KŠ 1754, 112; Düh po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti odküpila KMK 1780, 5; Vu lejpoj ſzvojoj diki BKM 1789, 12; Po ſzvojoj pokornoſzti Váſz oſzloboditi BRM 1823, 8; V svojoj lüknji se jáko bráni AI 1878, 10; Boug je ſzvoim perſztom napiſzao TF 1715, 12; ſzvoim kervnim preleányem SM 1747, 16; ſzvojim ſzvétim 'zitkom KŠ 1754, 115; ſzvojim laſztivnim jezikom KŠ 1771, A4b; ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem KM 1796, 10; z-szvojim szprevedüvanyem KOJ 1845, 7; z-szvojim vnougim poropom KOJ 1848, 5; s svojim betegom AI 1878, 8; ſzvojov kervjov TF 1715, 22; ſzvojom kervjom SM 1747, 12; abarui deſzniczom ſzvom SM 1747, 66; zrokouv bráni ſzvojov SM 1747, 75; je on ſz ſzvojov dikov 'ziveo KŠ 1754, 106; ovi ſzvojom jálnoſztjom KŠ 1771, A3a; pred ſzvojov ſzmrtjov doli ſzpiſzao BKM 1789, 3; Zdr'zi váſz ſzvov rokouv BKM 1789, 11; Szvom pomocsjom pomágao BKM 1789, 10; edne z-szvojov velikoucsov sztrasne KOJ 1833, IIII; Ar sze te neveren hváli z hotlivosztjov szvojov TA 1848, 8; ſzrbio i Csarnagoro szvojov vojszkov dopunijo AI 1875, kaz. br. 3; On me jan svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3; i naj ſzte ſzami ſzvoji KŠ 1771, 501; pojáſz okouli ledevjouv ſzvoji TF 1715, 9; prvi plod ſzvoji csrejd KM 1796, 8; Od svoji protivnikov AI 1878, 10; i dá ga vucſenikom ſzvoim SM 1747, 39; kaj Angyelom ſzvojim zapovej KŠ 1771, 11; ſzvojim vornim SŠ 1796, 6; kai Boug ſzve verne oſztávi SM 1747, 73; je ſzám Kriſztus ſzvoje Vucsenike vcſio KŠ 1754, 7a; vadlüvajoucſi grejhe ſzvoje KŠ 1771, 9; ſzrecsno tá troso dnéve ſzvoje SIZ 1807, 4; vcsiti szvoje vucsenike KOJ 1833, III; ali ſztiſzne ſzvoje lampe KŠ 1754, 58; ſzo sli nazáj vu ſzvoj domovine KŠ 1771, 8; ſzo 'ze ſzvoje goſzli poveſzili BKM 1789, 2b; ſzégne vu ſzvoja nádra TF 1715, 42; iemlé vu szvoia viszta ABC 1725, A4a; vu ſzvoja nádra noter ſzégne KŠ 1754, 42; Ali zgrdijo ſzvoja licza KŠ 1771, 19; Deca svoja šolska dugoványa vküppoberéjo BJ 1886, 4; János Evangeliſta vu ſzvoih knigai TF 1715, 34; vu ſzvoji Prorokov piſzmaj KŠ 1771, A7a; i potrdjáva vu szvoji lasztivni praviczaj KOJ 1833, VIII; K mantri je on na vszê szvoji sztezaj TA 1848, 8; Velikási na szvojih sztroski szo dú'zni nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3; Boug je mené ſzvoimi dármi preſzveito TF 1715, 23; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b; kai ſze zmoſnoga prikáse ſzvoimi ſzvéczi SM 1747, 16; me je ſzvojmi dármi preſzvejto KŠ 1754, 122; naj ga ne zaklácsijo znogami ſzvojimi KŠ 1771, 21; ſzám pred ſzvojimi ocsami KŠ 1771, 431; ſtere i z-ſzvojimi rokami ſzpiſzao BKM 1789, 3; nego z-szvojimi Orszácsimi rendelüvanyi 'selejo KOJ 1833, VIII; s svojimi krátkimi nogámi AI 1878, 8; iméni szvojemi na csészt KAJ 1848, X
2. izraža sorodstveno razmerje: püſcsa mleiko, vu vüſzta ſzvojega Deteta TF 1715, 7; Ki z-szvojga szina odicsenyem KAJ 1848, 2; lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; pokoren bodoucſi Otſi ſzvojemi KŠ 1754, 106; i nazáj ga je dáo ocſi ſzvojemi KŠ 1771, 200; Ino ſzvojmi Ocsi je priká'se SŠ 1796, 8; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi SIZ 1807, 10; Goſzpodár ovo Szvojoi Druſiniczi more predloſiti TF 1715, 31; Kako ocsa ſzvojoj deczi, kou SM 1747, 73; Ár ſzam priſao odlocsávat ſznehou prouti ſzvekrvi ſzvojoj KŠ 1771, 34; Mati deczi ſzvojoj SIZ 1807, 10; Svojoj materi je pa nejvupao ovaditi BJ 1886, 9; kaibi vſzáki ſzvojega Hiſesnoga Tüvariſſa lübo TF 1715, 15; je nyemi ſzvojega ednoga ſziná na Zvejſzto SM 1747, 9; ſzkrblivoſzt za ſzvoj odvejtek KŠ 1754, 4a; ali opſzüje Otſo ſzvojga KŠ 1754, 32; Sziná ſzvojega narodjenoga KŠ 1754, 115; lübi i brata ſzvojega KŠ 1771, 733; ſziná ſzvojega Hénoka imenüvao KM 1796, 10; ſzvojo Drüſiniczo navcsiti TF 1715, 11; szo dejte szvoje pripelali KOJ 1845, 7; z-ſzvojim odvejtkom vrét KM 1796, 7; Z-ſzvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 61; naj ne goſzpodüje nad mo'som ſzvojim SIZ 1807, 10; ſzvojov z-senouv KM 1796, 7; za vcſenyé otrouk ſzvoih TF 1715, 4; za vcsenyé szvojih otrokov KOJ 1845, 6; naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; nego rái ſzvoim ſzinoum TF 1715, 4; svojim roditelom pripovedávala BJ 1886, 4; ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4
3. izraža ustreznost, določenost: vu 60. leti ſzvoje ſztaroſzti KŠ 1771, 2 (B1b); ſzád prineſzé vu ſzvoiem vreimeni SM 1747, 92; Tá küga sze je szvoje dni podomácsila KOJ 1845, 117; da szo nej v-szvojih mládih lejtih v-solo hodili KOJ 1845, 7; naj ji dá jejſztvino vu ſzvojem vrejmeni KŠ 1771, 83
4. v zvezi za svojega imena izraža omejitev trditve: za szvoga Iména volo ABC 1725, A8b;
svòj -a -e sam. svoj, lastni: ne glédajmo vſzákſi ſzvoja KŠ 1771, 340; ki je na ſzvoja nikaj nej pazo KM 1790, 62
Besedje16
svojim [or. ed.] gl. svoj, z ♦ P: 1 (JPo 1578)
Prekmurski
šparlívi -a -o prid. varčen: Svojim oblečalom je šparliva bila BJ 1886, 11
Število zadetkov: 50