Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
ferahtati -am (ferahtati, farahtati) nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati
1.1 kdo; kogatož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati
1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 30 delih
Celotno geslo eSSKJ16
fratati -am (fratati, feratati) dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu, proti komu, koga, s prisl. določilom sredstva s kršitvijo zaupanja predati ali izpostaviti koga nasprotniku, sovražniku; SODOBNA USTREZNICA: izdati
2. kdo; kaj ne izkazati do česa odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; SODOBNA USTREZNICA: izdati
3. kdo; kaj razkriti kaj, kar bi moralo ostati zaupno, skrito; SODOBNA USTREZNICA: izdati
4. nedov., kaj; kogatož. delati kaj vidno, opazno; SODOBNA USTREZNICA: razkrivati
FREKVENCA: 162 pojavitev v 18 delih
Svetokriški
haj medm. haj: Synu dobru otepe, rekozh: Hai tat! Sim tedaj ſabſtoin shpendal s' tabo dokler nezh nesnash (IV, 352)
Pleteršnik
izkúsiti, -kȗsim, vb. pf. 1) eine Probe, einen Versuch machen, versuchen; i. kamen vzdigniti, i. vse poravnati; izkusi na vse kraje, izkusi, kar moreš, versuche alle Wege, Cig.; i. koga, jemanden auf die Probe stellen, Cig.; — 2) prüfen; i. kamen, vino, prüfen, Cig.; — izkušen, erprobt, erfahren: i. človek; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; marsikaj sem že izkusil na svetu; izkusil boš pri vojakih, kaj je pokorščina; obilo hudega si i., Levst. (Zb. sp.); — 4) i. se, (in einem Wettkampf) sich messen, C.; Jaz ga imam pod sabo, Da se skusit (nam. izkusit) gre s tabo, Npes.-K.; (nav. skusiti; toda prim. izkusiti, Krelj, Dalm., Trub., in stsl., hs., rus. isk-.).
Celotno geslo Frazemi
jájce Frazemi s sestavino jájce:
bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, čepéti kot kóklja [na jájcih], glédati kóga kot žába jájce, hodíti kot po jájcih, iméti jájca, iskáti dláko v jájcu, Kolúmbovo jájce, kot kóklja [na jájcih], [kot] kúkavičje jájce, ne iméti jájc, podtakníti kómu [kot] kúkavičje jájce, práskati se po jájcih, sedéti kàkor kóklja [na jájcih], ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, tóča, debéla kàkor kúrja jájca, zijáti kot žába jájce
Celotno geslo Frazemi
jétra Frazemi s sestavino jétra:
iméti béla jétra, íti kómu na jétra, poglédati kómu v jétra, poznáti kóga do jéter, poznáti kóga v jétra, sedéti kómu na jétrih, (u)sésti se kómu na jétra
Celotno geslo Pohlin
k nogam [k nógam] prislovna zveza

peš

PRIMERJAJ: noga

Celotno geslo Frazemi
kônec Frazemi s sestavino kônec:
bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, brez kônca in krája, iméti glávo na právem kôncu, iméti kàj na kôncu jezíka, íti [tudi] na kônec svetá, lotíti se čésa na právem kôncu, lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kônec pámeti ne príde kómu, potégniti krájši kônec, vídeti lúč na kôncu tunéla, začéti na právem kôncu, zaglédati lúč na kôncu tunéla
Celotno geslo Pohlin
korac [korác] samostalnik moškega spola

korak

PRIMERJAJ: koracaj

Celotno geslo Frazemi
krùh Frazemi s sestavino krùh:
bíti krúha láčen, bíti ob krúhu in vôdi, bíti [od] krúha pijàn, bíti žé pri krúhu, dóber kàkor béli krùh, dóber kàkor krùh, dóber kot krùh, íti s trebúhom za krúhom, iz té móke ne bo krúha, ob krúhu in vôdi, odíti s trebúhom za krúhom, postíti (se) ob krúhu in vôdi, potrében kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, preobjésti se [bélega] krúha, rézati kruh kómu, skórja krúha, slúžiti svój krùh, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
Celotno geslo Frazemi
léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét
Svetokriški
madež -a m 1. madež, pega: lintuorn v'repi imà ene madeshe tož. mn. okrogle ardezhe, inu bele, kateri ſe ſvetè kakor ſlatu, inu ſrebru 2. moralni madež, greh: Maihin madesh im. ed. vam ſe sdy en vſakadaini greh ǀ obeniga madesha rod. ed., ali tadla nej imela ǀ vſai ſo Diuize pres Madeſha rod. ed. ǀ obeniga madeſha rod. ed. na vaſshi dushi nebote imeli ǀ nej obeniga madeſhe rod. ed. nad tabo ǀ s'tvojo kryvio bi ta madesh tož. ed. sbriſala ǀ kadar Maria v'ſvojm pozhetvi bi bila madesh tož. ed. udobila ǀ vſe ſo bile v' madeshi mest. ed. pozhete ǀ Ta nepametni, inu nori zhlovik prelomi tu sapuvid Boshio, inu ſuojo lepoto s'madesham or. ed. tega greha vmadesha ǀ v' katerem ſe vidio madeshi im. mn. te veiſti ǀ Dusho od madeſhou rod. mn. ozhiſti ǀ dokler ſe neshzhiſti v' vizah od vſyh ſvojh madeshu rod. mn. ǀ de bi ſi ſolsamy mogal moje madeshe tož. mn. oprati
Svetokriški
maščevati se -ujem se nedov. maščevati se: Slon ſe je hotel maszhovati nedol. nad tem sholneriam ǀ koku bi ſe mogli mashzhovati nedol. ǀ kakor de bi Bug nad tabo nemogal ſe mashzhuati nedol. ǀ hudizh sapovej ſe mashzhuvati nedol. ǀ Gualbertus je dobro perloshnost imel ſe nad nijm mashzuat nedol. ǀ nameiſti katerih Bug ſe maszhuje 3. ed. zhes te shive ǀ reshalen ſe maſthuje 3. ed. zhes ſvoje nepriatelne ǀ sakaj tedaj tudi ſedaj ſe ne mashzhujete 2. mn. zhes lete hudobne, inu panone sholnerie ǀ Rihtar ſe je zhes taiſte maszhoval del. ed. m na meiſte te Vduve ǀ de bi ſe nameiſti nie zhes tebe mashzhoval del. ed. m ǀ de bi Ioſeph ſe nemaszhaval +del. ed. m zhes nyh ǀ sakaj bi ſe vy maszhovali del. mn. m ǀ preſs vſe milosti, inu gnade ſo s'taistim ſe maſhzvali del. mn. m zhes ſvoje nepriatelne
Pleteršnik
mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.-Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.-Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).
Celotno geslo Sinonimni
nasprótno3 nik. člen.
uvaja novo trditev namesto prej zanikane
SINONIMI:
zastar. naopak2, ekspr. narobe3, knj.izroč. nasproti3, publ. obratno3
GLEJ ŠE SINONIM: spet2
Celotno geslo Frazemi
odíti Frazemi s sestavino odíti:
odíti med stáro želézo, odíti na lépše, odíti na mínus dvá déci, odíti po francósko, odíti s trebúhom za krúhom, odíti v Canósso, odíti v dím, odíti v kŕtovo dežêlo, odíti z dólgim nósom
Pleteršnik
odréči, -réčem, vb. pf. 1) versagen, abschlagen, verweigern; nič mu ne odreče; o. si kaj, sich Abbruch thun, Cig.; s sodbo komu kaj o., gerichtlich absprechen, Cig.; o. komu pokorščino, C., Škrb.-Valj. (Rad); — 2) widersprechen, leugnen, C.; v tem mu ni mogel odreči, Pohl. (Km.); Ko bosa bi v snegu za tabo pritekla, Besedo prvo bi zopet odrekla, Levst. (Zb. sp.); vsako odreče, er widerspricht allem, Z.; abschwören: s prisego kaj o., Cig.; — 3) antworten, erwidern, Cig., C.; v zobe odreči komu, Jap.-Valj. (Rad); Odreče mu besede te, Preš.; = o. se, erwidern: Ti se jim tako odreci, Npes.-Schein.; — 4) o. se česa, auf etwas verzichten, einer Sache entsagen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); o. se volitve, Levst. (Nauk); o. se vladarstva, službe, die Regierung, ein Amt niederlegen, Cig.; tudi: o. se čemu, Cig., Jan., nk.
Svetokriški
on -a zaim. on: on im. ed. m je kriviz, on im. ed. m je ta nehvaleshni, on im. ed. m je tuoi S: gnadi ſe samiril ǀ onje im. ed. m+ en slushabnek Boshij ǀ ona im. ed. ž hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi ǀ takrat sgubi vſe njega rod. ed. m dobra della ǀ je bil li perpelal niega rod. ed. m ſaurashnike de bi ga na Chrish perbili ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega rod. ed. m tribal ǀ aku hozhete v'njega rod. ed. m gnado priti ǀ v'nijega rod. ed. m Krajleustvi nar pervo je sapouedanu de eden temu drugimu Krivize nijma sturiti ǀ nikar tak shpot ne ſturiti G: Bogu v'njegi rod. ed. m lastni hishi ǀ njego duſho po ſili vun shniega +rod. ed. m potegni ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe, ſe ga rod. ed. m nevarvash ǀ uboga Mati, de nje rod. ed. ž hzhere ſo taku ſamavolne ǀ je vidila de hudizhy ſo bili nie rod. ed. ž Hzher obſedli ǀ nye rod. ed. ž mosha Vriasa puſtil ubyti ǀ Eliſabethi je prishal njé rod. ed. ž zhaſſ ǀ skusij ne rod. ed. ž muzh ti drugi Krajlujejo ǀ k'sadnimu je bila niemu nije rod. ed. ž nezhisto lubesan resodela ǀ po nij rod. ed. ž srezhi Christuſa najde per shterni ǀ s'nje rod. ed. ž sveraio vaſhi troshti ǀ v'nje rod. ed. ž offertni guant ſe oblezhe ǀ Krote ſe ſo bile povernile v'nije rod. ed. ž vſta ǀ samerka de uje rod. ed. ž ura je preblishuala ǀ Taku odnje +rod. ed. ž ſtoij piſsanu ǀ k'sadnimu je bila niemu daj. ed. m nije nezhisto lubesan resodela ǀ Israelske shene ſo njemu daj. ed. m nepruti shle s'zittrami ǀ ſe je hualil de nej nijemu daj. ed. m gliha v'ſuetuſti ǀ od lete je nyemu daj. ed. m Angel govuril ǀ v'njemu daj. ed. m, inu per njemu daj. ed. m vſe kar je vrednu lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ je prishal en potrebin shitu napuſsodo proſsit, ſim njemo daj. ed. m poſsodel ǀ kadar nimu daj. ed. m ſe ſaina, de ſe v'shpegu gleda ǀ bolesni Bug njenu daj. ed. m bil poslal kakor Jobu ǀ de bi mij tudi kjekaj gori k'njemu daj. ed. m prishli ǀ de bi K'nemu daj. ed. m prishal ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu daj. ed. m poslal ſvojga Preroka Natana ǀ leta ſposna ta pravi urshoh ter h'niemu daj. ed. m rezhe ǀ krajl k'niemu daj. ed. m pravi ǀ je bilu prepovedanu ſe k'nyemu daj. ed. m perblishat ǀ v'shali rezhe k'nijemu daj. ed. m ǀ ſo k 'njemu daj. ed. m pelali eno obſedeno sheno ǀ proſſi de bi knjemu daj. ed. m prishla ǀ k'sadnimu k'nijmu daj. ed. m rezhe ǀ Ony ſo K'njem daj. ed. m rekli ǀ v'njemu daj. ed. m ſe najdejo vſi ſhazi modrusti ǀ vſe shile ſe ſo bile vnjemu +daj. ed. m skerzhele ǀ kateri v' meni oſtane, inu jeſt vniemu +daj. ed. m ǀ gaſsi eniga petlerja najdesh mu daj. ed. m almoshno dash ǀ kadar mu daj. ed. m je bilu denariu premankalu ǀ v'cellem meſti nej daj. ed. ž nij gliha ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli, inu ny daj. ed. ž na shlushbo ſtregli ǀ ena oſtudna Krota je nij daj. ed. ž s'ust skozhila ǀ je nij daj. ed. ž hotu divistvu po ſili vseti ǀ ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia, ter je nii daj. ed. ž dial ǀ njj daj. ed. ž h'zhaſti ſo peili ǀ Sakaj taisti hodi k'ny daj. ed. ž v'vas ǀ k'nij daj. ed. ž doli v'Paku je bil shal ǀ dokler je kny +daj. ed. ž djal ǀ inu karny +daj. ed. ž popravizi neſhlishi supet naſaj poverniti ǀ hudizh y daj. ed. ž sazhne odſvetovat, de bi neshla ǀ Pridigary y daj. ed. ž pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ nihdar ij daj. ed. ž nej hotela odpustiti ǀ sdajzi peruta ji daj. ed. ž vpadeio ǀ kadar leti ſo njega tož. ed. m v'Imenu Boshijm proſsili ǀ Bug Apollo slednimu zhloveku je dal karkuli je niega tož. ed. m proſsil ǀ ſo ga shlofali, inu v'njega tož. ed. m plvali ǀ prezei ſe v'niega tož. ed. m saletò ǀ ſe u'niega tož. ed. m ſaleti ǀ na vus glaſs ga tož. ed. m klizhe ǀ duhouni ſo gà tož. ed. m proſſili ǀ Gà tož. ed. m vuprasha Koku je tebi ime ǀ sa ſvojga Dictatorja ſo gâ tož. ed. m isvolili ǀ ha tož. ed. m je vuprashal ǀ ſoga +tož. ed. m v' apnenizo verglij ǀ nezh n' hozheo sajn +tož. ed. m dati ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn +tož. ed. m pluvali ǀ shiba te lakoti gaije tož. ed. m+ tepla ǀ v'greh ſi njo tož. ed. ž perpravil ǀ volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio tož. ed. ž dati ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no tož. ed. ž seſhjgali ǀ kateri ſo vnjo +tož. ed. ž gledali ǀ jo tož. ed. ž bo shpishal inu paſsu kakor de bi jo tož. ed. ž miſlil v'mesnizo predati ǀ Io tož. ed. ž krona s'krono Nebesko ǀ kadar ſe poſtij ſanjo +tož. ed. ž pokuro della ǀ semla te n'hozhe imeti, pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo +tož. ed. ž ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina njega tož. ed. s ži. nereſtargala ǀ ti s'nogami po nij mest. ed. ž hodesh ǀ kateri v' niej mest. ed. ž prebivaio ǀ je hotel Christuſu shlushiti, inu sa nym or. ed. m hoditi ǀ stonovitnu ſo sa nijm or. ed. m v'Nebu gledali ǀ Gualbertus je dobro perloshnost imel ſe nad nijm or. ed. m mashzuat ǀ ſo vezhkrat sa njim or. ed. m tekli ǀ poſhila sa nijm or. mn. ſuoje Bashadore ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm or. ed. m ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm or. ed. m spravili ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem or. ed. m bil ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym or. ed. m isgineio ǀ naſs vabi de bi myr shnim +or. ed. m ſturili ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ yszhe Arzata, de bi shnym +or. ed. m ſe jegral ǀ vſy ſo ſnym +or. ed. m potegnili ǀ nikuli nej ſo nad njo or. ed. ž enu otrozhe dellu samerkali ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio or. ed. ž hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ preshushtvu s'nio or. ed. ž triba ǀ na tihijm vun je s'njo or. ed. ž shal ǀ vſaketeri bò shiher shnio +or. ed. ž nezhistost tribal ǀ ſo ſe ony shnjo +or. ed. ž veſſelili ǀ cilu Ozha, inu Mati ſvoje otroke sapuſtita, inu zhe ona im. dv. m imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè ǀ Iacob, inu Ioannes ſo bili naproſsili ſvojo matter, de bishila Iesuſa proſsit, de bi nijh rod. dv. eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ taiſti greh je bil zhes mero od miloſti Boshe niema daj. dv. duema poſtaulena ǀ je shal v'Nazareth, inu je bil nyma daj. dv. podvershen ǀ Enkrat Jeſuſik dol k'c njema daj. dv. ſtopi ǀ je hotel potalashit, inu myr mej njma or. dv. ſturiti ǀ pred nyma or. dv. ga oKuliperneſseta ǀ aku Bug je bil taku vſmilen s' tabo, sakaj ti tudi nej ſi vſmilen shnima +or. dv. duema ǀ oni im. mn. m gluhi ſe dellaio ǀ ony im. mn. m obeniga neſaurashio ǀ onij im. mn. m kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one im. mn. ž neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh rod. mn. prebivalshe ǀ raijshi bily sgubili njeh rod. mn. kraljevustu ǀ veliku nijh rod. mn. ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ hozheo de nijeh rod. mn. shene bi nihdar ne imele veniga drugiga pogledat ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio njih rod. mn. dobra della ǀ Antuerharij ſo niih rod. mn. shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ ym bom k'nyh rod. mn. nuzu, inu troshtu yskasal ǀ k'njeh rod. mn. shpotu ǀ Kosho bi bil s'nijh rod. mn. doli sderl ǀ taiſta se nej ſo preſelila s'njeh rod. mn. mejſta ǀ s'nyh rod. mn. offertio perſilio de Moshje morio ohernio tribat ǀ v'nijh rod. mn. mladosti ſo padli v'nezhistost ǀ v'nyh rod. mn. ſerzah tako ſlatkust ſo pozhutili ǀ Serazenary ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh rod. mn. Cerku pojti ǀ ſò taku kunshtni, de shnyh +rod. mn. kunshtio vezh, kakor s' mozhio premagio ǀ G. Bug je bil ſapovedal, de ſnyh +rod. mn. nizheſer imaio priti ǀ shnih +rod. mn. veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ ſo jo tepli shnijh +rod. mn. molzhajnam ǀ shnjh +rod. mn. vezhno shkodo ſo shlishale ta ſtrashni odguvor ǀ tajſte imaio sanyh +rod. mn. grund, inu sagvishajne muzh te vojske ǀ kaku malu ſe yh rod. mn. najde de bi hoteli na njeh dushi osdravit ǀ kulikain ſe ijh rod. mn. najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali ǀ inu kadar bi jeh rod. mn. vezh imeli, bi mogli eno vagat ǀ Nej li rejſs de tulikjn ſe jjh rod. mn. najde, kateri raunu kokar Iudesh Ishkariot pravio ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je rod. mn. vener shivy ǀ ti ſi nym daj. mn. perloshnost dalla ǀ ta plemen nijm daj. mn. nezh nej shkodil ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem daj. mn. offruvati ǀ Bug ijm daj. mn. je bil en velik lon oblubil ǀ ſo proſsili de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ta hudi ſe oberne k'nym daj. mn., ter pravi ǀ de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ponozhi ym daj. mn. je ſvetil kakor tu rumenu ſonze ǀ shitu jem daj. mn. je bilu premankalu ǀ shpendio iem daj. mn. je bil perneſal ǀ Katero ſim jim daj. mn. bil vſel ǀ Kar ijem daj. mn. je Krail sapovedal ǀ kar iim daj. mn. ie bilu potreba ǀ marmrajo zhes nyh tož. mn. de so groby ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo v'nyh tož. mn. obudila ǀ gvishnu de pres vſiga konza bi sa nijh tož. mn. proſsila ǀ v'Nebeſsih yh tož. mn. bo obilnu polonal ǀ s'laſmij ijh tož. mn. je briſsala ǀ zhes Boga marmrajo de jeh tož. mn. nej hotel vſhlishat ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je tož. mn. vener shivy ǀ Iyh tož. mn. ſlezheio ǀ satorai per nyh mest. mn. prebivat nemore ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih mest. mn. deshelah imaio ǀ sa nymi or. mn. neshpegaite ǀ obeden mej nymi or. mn. nej skerbel ǀ pred nymi or. mn. hozheo myr imeti ǀ gdu mej nimy or. mn. sheli v'Nebu priti ǀ pred nijmi or. mn. bi ſe bily annali ǀ Nej zviblat de v'mej nimi or. mn. ſe najdeio dobri moſhje ǀ vſe kar je shivu bilu ſa nimij or. mn. je shlu ǀ ſe ſazhnete s'nymy or. mn. kregat ǀ v'mej niimi or. mn. je bil en Astrologus velik priatel Capitana ǀ veliku lejt shnimi +or. mn. ſe ſò vojskovali ǀ ſturite shnimy +or. mn. kokar ſo bily vni zholnary ſturili s'Ionam ǀ Koku bi mogal shnijmi +or. mn. obogatit ǀ s'ſnaminom shnimij +or. mn. je govorila ǀ kratku inu malu n'hozhe shnymi +or. mn. pojti
Celotno geslo Frazemi
píka Frazemi s sestavino píka:
bíti na píki, čŕna píka, dobíti čŕno píko, dobíti píko na jezíku, iméti čŕno píko, iméti kóga/kàj na píki, iméti píko na jezíku, in píka, mánjka [šè] píka na í, naredíti píko, naredíti píko na í, ne iméti stó pík, pa píka, píka na í, píko dréti, píko odréti, postáviti píko na í, prislúžiti si čŕno píko, vzéti kóga/kàj na píko, zaslúžiti čŕno píko
Jezikovna
Pika v citirani povedi

Znašla sem se pred dilemo. Primer:

Drugi starši zahtevajo stvari, ki niso pomembne. Rečejo lahko: »Pobarvaj to žabo zeleno.«, »Obleci modro majčko.« ali »Sladico pojej do konca.«

Zanima me, kako je z ločili. Ali našteti navedki ohranijo svoje ločilo in so med seboj ločeni z vejico ali se namesto pik v navedkih uporabi vejica? Pa končna pika, se opusti ali piše?

Še dodaten (malo drugačen) primer:

  • Če vas Kim prosi, da se igrajte z njo, namesto »Samo trenutek.« recite »Počakaj pet minut, nato pa se bom igrala s tabo.«.
  • Če Robbie poliva sok, mu ne recite »Bodi previden.«, ampak »Kadar nalivaš sok v kozarec, drži plastenko z obema rokama.« Namesto »Pospravimo igrače.« recite »Čas je, da pospravita igrače.«.

Tudi v tem in podobnih primerih me zanima, ali navedke lahko pišem tako, kot sem jih (brez dvopičij) in kako je z ločili.

Število zadetkov: 84