Zadetki iskanja
Svetokriški
odrešenik -a m odrešenik: nash Odreshenik im. ed. Christus Iesus tem mutastem je beſsedo povernil ǀ odreshenik im. ed. Chriſtus Iesus Herodesha nej hotu imenuat Krajla, ali zhloveka, temuzh mu pravi liſiza ǀ naſh Odreſhenik im. ed. Chriſtus v'silnu zhudni podobi ſe je bil prikasal S: Ioannesu ǀ naſh Odrèshenik im. ed. pravi od njega ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik im. ed. vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib Tabor ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran Nashiga Odreshenika rod. ed. Christuſa Iesuſa ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nad dobruto Naſhiga Odrèshenika rod. ed. Christuſa Iesuſa ǀ nelubite Vaſhiga odrèſhenika rod. ed. ǀ k'ſvojmu Stuarniku, inu Odresheniku daj. ed., ſe nepofliſsate ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku daj. ed. ſo ſtrili ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu odreſheniku daj. ed. ǀ zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu danas iſkashe krajlu zheſs vſe krajle Christuſu Iesuſu Odrèsheniku daj. ed. Nashimu ǀ ſuper Christuſa Iesuſa odreshenika tož. ed. naſhiga ǀ vezh lubish en denar, kakor pak G: Boga tuojga odreſhenika tož. ed. ǀ s'kakushnim ſerzom bosh mogla v'Cerkui reshalit tuojga Odrèshenika tož. ed. ǀ shtimajte Christuſa Vaſhiga Boga, inu odreſhenika tož. ed. ǀ vſe kar dobriga, lepiga, inu nuzniga zhlovik shelejti more, v' G: Bogu naſhimu odresheniku mest. ed. ſe najde ǀ ſte dolshni ſe yh annat, inu s' Chriſtuſam Odreshenikam or. ed., vashim ſe sglihat
Celotno geslo
eSSKJ
ornitolóški ornitolóška ornitolóško pridevnik [ornitolóški]
- 1. ki je v zvezi z ornitologi ali ornitologijo
- 1.1. ki je namenjen za ornitologe, se uporablja v ornitologiji
- 2. ki je v zvezi z življenjskim prostorom ptic
SSKJ²
ostròg in ostróg -óga m (ȍ ọ́; ọ̑)
star. (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče: turški ogledniki so se vtihotapili v ostrog; težko se je navadil na življenje v ostrogu
star. (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče: turški ogledniki so se vtihotapili v ostrog; težko se je navadil na življenje v ostrogu
Pravopis
Planinstvo
Planinstvo
Svetokriški
pokazati -kažem dov. pokazati: v' imeni Synu Boshiga vam hozhem pokasat nedol. en pot ǀ ſledni mu more pokaſat nedol. ſuoie piſsmu ǀ ſo bilij ozhetu njega suKnjo vſo Krijvavo perneſli pokasat namen. ǀ zhlovek vſame is kozhje Crucifix ga neſſe Krailu pokaſat namen. ǀ jeſt vam pokashem 1. ed. tega, kateri vas bo odreshil od vashih grehou ǀ Kadar enimu pſu palzo poKashesh 2. ed. ſe prestrashi ǀ kadar herbet shpeglu pokashe 3. ed., shpegal tudi njemu herbet oberne ǀ Chriſtus s' parſtam pokashe 3. ed. na ſvoje Jogre ǀ Ozha hozhe vidit, mu pakashe 3. ed. ǀ gorje ſtutaushenkrat temu, katiri tvoj greh po resnizi nepokashe +3. ed. Spovedniku ǀ Pokashi vel. 2. ed. mi katero imam ſa mojo sheno vſiti ǀ reſvetite naſs, inu pokashite vel. 2. mn. nam ta pravi pot ǀ na hribi Tabor je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi kakor ſonze pokaſal del. ed. m ſvojm Jogrom ǀ Piltush ga je bil Iudom pokasal del. ed. m ǀ Iudom ga ie bil pokoſal del. ed. m rekozh: Ecce homo ǀ on je poprei ſturil, inu s' djanam bokasal del. ed. m ǀ sakaj Bug bi njemu vezh nepokaſal +del. ed. m oblizhe ſvoje miloſti ǀ Gospa Campana en dan je bila taiſti pokasala del. ed. ž ſvoje slate perſtene, inu ketne ǀ Proſſi de bi njemu yh pokasali del. mn. m
Celotno geslo
Hipolit
Planinstvo
Pleteršnik
postáviti, -stȃvim, vb. pf. stellen, hinstellen; p. kaj ali koga kam; p. jed na mizo, kupico pred gosta; kvas p., den Sauerteig für das Brotbacken ansetzen; p. stražnika pred ječo; p. pred sodnika, vor Gericht ziehen, Cig.; na ogled p. kaj, etwas zur Schau stellen; na prodaj p., zum Verkaufe aufstellen; besede prav p.; on zna besedo p., er spricht gut; v račun p., in die Rechnung einstellen; pred oči p., darstellen, Cig., Jan., Cig. (T.); = veranschaulichen, vergegenwärtigen, Cig.; na odgovor p. koga, zur Verantwortung ziehen, Cig.; — stehen machen, aufstellen, errichten; mejnike p., Grenzsteine aufstellen; na noge p. koga, jemandem auf die Beine helfen; tabor p., ein Lager aufschlagen; — p. hišo, ein Haus bauen; p. streho, ein Dach aufsetzen; — errichten (math.), Cig. (T.); p. pravokotnico, Cel. (Geom.); — festsetzen, feststellen; p. dan, einen Tag anberaumen; ob postavljenem času, Dalm.; p. ceno, den Preis ansetzen; — einführen, begründen: nov nauk p., Cig.; — aufstellen, einsetzen: p. komu skrbnika, über jemanden die Curatel verhängen; p. koga za dediča, jemanden zum Erben einsetzen; — mit einem Amte bekleiden: p. koga za poveljnika, za kralja, zum Befehlshaber, zum Könige machen; — in einen Zustand versetzen: v prejšnji stan p.; p. v nevarnost, der Gefahr aussetzen; — den Fall setzen: postavim, (-viva, -vimo), gesetzt, zum Beispiel; nekaj iz novega zakona, postavim, iz apostolskega dejanja, Burg.; (postavi, da se bo zgodilo, nimm an, es werde geschehen! Kast.); — eine Wette eingehen, Cig.; — p. se, sich aufstellen; kaj si se moral ravno tu sem postaviti? pred oltar se p.; p. se v red; — za poroka se p., Bürgschaft leisten, Cig.; v besede p. se s kom, sich mit jemandem in ein Gespräch einlassen, Krelj; — eine Stellung annehmen: p. se v bran, sich zur Wehr stellen; p. se po koncu, sich bäumen, Cig.; na glavo se p., sich auf den Kopf stellen; — p. se na daljno pot, sich zu einer weiten Reise anschicken, Jsvkr.; — p. se, energisch auftreten; p. se komu, einem die Hörner bieten, sich ihm widersetzen.
Svetokriški
prelep -a prid. prelep: ò prelepa im. ed. ž maria danaſs pres madesha pozheta ǀ de bi ta prelepa im. ed. ž Ariadna v' mej vſimy, tiga ner vbogiga sa Shenina isvolila ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib Tabor vſhivat njegovu prelepù tož. ed. s S: oblizhe ǀ shegnane tvoje ſuete laſij, inu tvoje prelepe tož. mn. ž ozhy
Planinstvo
SSKJ²
preskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑)
1. s skokom priti čez kaj: preskočiti jarek, lužo, ograjo, več stopnic / konj je preskočil oje / ali boš preskočil to daljavo, višino; pren. umetnik je preskočil svoj čas
2. s skokom priti na drugo mesto: preskočiti s čolna na breg / preskočiti z noge na nogo / iskra je preskočila na zaveso; ogenj je preskočil na sosednjo streho; pren. bolezen je iz Azije preskočila v Evropo; misli so ji preskočile od moža na otroke
3. nav. ekspr., s predlogom spremeniti, menjati predmet dela, delovanja: opazil je njeno zadrego in preskočil na manj kočljiv problem; ker ni hotela govoriti o tem, je brž preskočila na druge reči / pil je vino, kasneje pa preskočil na žganje je začel piti žganje
4. nav. ekspr. ne upoštevati koga, ki bi glede na vrstni red moral biti upoštevan: omenila je vse, nikogar ni preskočila; pri branju seznama me je preskočil / pri nagrajevanju so ga preskočili / preskočil je dve strani in bral naprej; v pripovedovanju je znane stvari preskočil; uvod bralec lahko preskoči
● skakalec je preskočil druge za nekaj metrov skočil nekaj metrov dalj kot drugi; ekspr. pri napredovanju ga je preskočil mlajši kolega je napredoval prej kot on; ekspr. ta država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas se je zelo hitro razvila; ekspr. preskočil je v nasprotni politični tabor prestopil; ekspr. preskočil je z očmi na drugega učenca pogledal je drugega učenca
♦ šah. skakač je preskočil figuro; šol. preskočiti razred napredovati v šoli naenkrat za dva razreda; šport. preskočiti konja, kozo
1. s skokom priti čez kaj: preskočiti jarek, lužo, ograjo, več stopnic / konj je preskočil oje / ali boš preskočil to daljavo, višino; pren. umetnik je preskočil svoj čas
2. s skokom priti na drugo mesto: preskočiti s čolna na breg / preskočiti z noge na nogo / iskra je preskočila na zaveso; ogenj je preskočil na sosednjo streho; pren. bolezen je iz Azije preskočila v Evropo; misli so ji preskočile od moža na otroke
3. nav. ekspr., s predlogom spremeniti, menjati predmet dela, delovanja: opazil je njeno zadrego in preskočil na manj kočljiv problem; ker ni hotela govoriti o tem, je brž preskočila na druge reči / pil je vino, kasneje pa preskočil na žganje je začel piti žganje
4. nav. ekspr. ne upoštevati koga, ki bi glede na vrstni red moral biti upoštevan: omenila je vse, nikogar ni preskočila; pri branju seznama me je preskočil / pri nagrajevanju so ga preskočili / preskočil je dve strani in bral naprej; v pripovedovanju je znane stvari preskočil; uvod bralec lahko preskoči
● skakalec je preskočil druge za nekaj metrov skočil nekaj metrov dalj kot drugi; ekspr. pri napredovanju ga je preskočil mlajši kolega je napredoval prej kot on; ekspr. ta država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas se je zelo hitro razvila; ekspr. preskočil je v nasprotni politični tabor prestopil; ekspr. preskočil je z očmi na drugega učenca pogledal je drugega učenca
♦ šah. skakač je preskočil figuro; šol. preskočiti razred napredovati v šoli naenkrat za dva razreda; šport. preskočiti konja, kozo
- preskočíti se knjiž.
s skokom se premakniti: v suhi travi se je preskočila kobilica
- preskočívši zastar.:
planil je iz hiše, preskočivši tri stopnice
- preskóčen -a -o:
preskočene strani
SSKJ²
preskòk -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó)
glagolnik od preskočiti: zbrati moči za preskok jarka / preskoki razburkanih misli / za preskok v drug politični tabor je pričakoval nagrado / preskok iz stila v stil / preskok vrstice pri izpisovanju
● publ. opaziti preskok v kvaliteti storitev hitro izboljšanje; knjiž. jemati vzorce na preskok po naključnem izboru
♦ alp. preskok skok čez skalno ali ledeniško razpoko ali čez vrzel med skalnimi kladami; filoz. preskok kvantitete v kvaliteto po Heglu zakon, po katerem nastane sprememba kvalitete zaradi kopičenja kvantitativnih sprememb; jezikosl., lit. preskok nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna; šport. preskok prehod čez telovadno orodje s skokom, pri katerem si telovadec med letom pomaga s hipno oporo na rokah; teh. potrebna napetost za preskok električne iskre
glagolnik od preskočiti: zbrati moči za preskok jarka / preskoki razburkanih misli / za preskok v drug politični tabor je pričakoval nagrado / preskok iz stila v stil / preskok vrstice pri izpisovanju
● publ. opaziti preskok v kvaliteti storitev hitro izboljšanje; knjiž. jemati vzorce na preskok po naključnem izboru
♦ alp. preskok skok čez skalno ali ledeniško razpoko ali čez vrzel med skalnimi kladami; filoz. preskok kvantitete v kvaliteto po Heglu zakon, po katerem nastane sprememba kvalitete zaradi kopičenja kvantitativnih sprememb; jezikosl., lit. preskok nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna; šport. preskok prehod čez telovadno orodje s skokom, pri katerem si telovadec med letom pomaga s hipno oporo na rokah; teh. potrebna napetost za preskok električne iskre
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
prestopíti in prestópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑)
1. s korakom priti čez kaj: jarka ni mogel prestopiti; prestopiti kamen, na tleh ležečo vejo; prestopil je tri stopnice
// priti na drugo stran česa: prestopili so reko Savo / prestopiti državno mejo
2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani moraš prestopiti; prestopiti z enega letala na drugo, z vlaka na avtobus; do tukaj sem dvakrat prestopil
3. s predlogom spremeniti, menjati:
a) okolje glede na delovanje, aktivnost: iz tega kluba je več nogometašev prestopilo k Olimpiji; prestopiti na drugo šolo / vsa skupina je prestopila k nasprotniku; prestopiti na stran zaveznikov
b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: prestopiti v protestantsko vero / prestopiti k opoziciji; prestopil je v nasprotni politični tabor
4. nav. ekspr. narediti drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; prekršiti: nobenega sporazuma ni prestopil; prestopiti pravilo, zakon
5. preseči2: temperatura tam večkrat prestopi trideset stopinj Celzija / prestopiti pooblastila
● reka je prestopila bregove tekoč čez rob se je pojavila na razmeroma veliki površini; prestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom več šel k tem ljudem
♦ šport. igralec je prestopil stopil na igrišču čez črto, do katere se sme iti, gibati
1. s korakom priti čez kaj: jarka ni mogel prestopiti; prestopiti kamen, na tleh ležečo vejo; prestopil je tri stopnice
// priti na drugo stran česa: prestopili so reko Savo / prestopiti državno mejo
2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani moraš prestopiti; prestopiti z enega letala na drugo, z vlaka na avtobus; do tukaj sem dvakrat prestopil
3. s predlogom spremeniti, menjati:
a) okolje glede na delovanje, aktivnost: iz tega kluba je več nogometašev prestopilo k Olimpiji; prestopiti na drugo šolo / vsa skupina je prestopila k nasprotniku; prestopiti na stran zaveznikov
b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: prestopiti v protestantsko vero / prestopiti k opoziciji; prestopil je v nasprotni politični tabor
4. nav. ekspr. narediti drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; prekršiti: nobenega sporazuma ni prestopil; prestopiti pravilo, zakon
5. preseči2: temperatura tam večkrat prestopi trideset stopinj Celzija / prestopiti pooblastila
● reka je prestopila bregove tekoč čez rob se je pojavila na razmeroma veliki površini; prestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom več šel k tem ljudem
♦ šport. igralec je prestopil stopil na igrišču čez črto, do katere se sme iti, gibati
- prestopíti se in prestópiti se
prenesti težo telesa z ene noge na drugo: ni se mogel prestopiti; previdno, v zadregi se je prestopil
// narediti korak: prestopil se je in stopil v lužo / ekspr. prestopi se od vrat umakni se / ekspr. samo za korak se je prestopila premaknila
● ekspr. prestopi se malo hitreje hodi, pojdi
- prestopívši zastar.:
prestopivši prag, je začudeno obstal
Celotno geslo
Sinonimni
prestopíti in prestópiti -im dov.
1.
2.
menjati pripadnost glede na delovanje, aktivnost, prepričanje
SINONIMI:
Celotno geslo
Vezljivostni G
prestopíti in prestópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja
1.
kdo/kaj priti čez koga/kaj
/Z lahkoto/ je prestopil obcestni kanal.
/Z lahkoto/ je prestopil obcestni kanal.
2.
kdo/kaj preiti iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
V Pivki mora prestopiti z vlaka na avbtobus.
V Pivki mora prestopiti z vlaka na avbtobus.
3.
kdo/kaj zaradi spremembe mišljenja in pripadnosti preiti iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
/Zaradi denarja/ je več nogometašev prestopilo iz starih klubov k Olimpiji.
/Zaradi denarja/ je več nogometašev prestopilo iz starih klubov k Olimpiji.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj čez dogovorjeno mero preiti kaj
/Z lahkoto/ je prestopil vse dosedanje dogovore s partnerji.
/Z lahkoto/ je prestopil vse dosedanje dogovore s partnerji.
5.
iz športa kdo na igrišču nedovoljeno stopiti čez
Tekmovalec je prestopil.
Tekmovalec je prestopil.
Celotno geslo
Frazemi
prestopíti Frazemi s sestavino prestopíti:
prestopíti Rúbikon (rúbikon), prestopíti v drúg tábor, prestopíti v nasprótni tábor
prestopíti Rúbikon (rúbikon), prestopíti v drúg tábor, prestopíti v nasprótni tábor
SSKJ²
prójugoslovánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je, se navdušuje za Jugoslavijo: projugoslovanska koalicija; projugoslovanske sile, stranke / projugoslovanski tabor
ki je, se navdušuje za Jugoslavijo: projugoslovanska koalicija; projugoslovanske sile, stranke / projugoslovanski tabor
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 146
Dostopnost